Podobnosti med Vojna na Bližnjem vzhodu in Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Vojna na Bližnjem vzhodu in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) še 22 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstralija, Bojni strup, Brest, Belorusija, Erich von Falkenhayn, Francija, General, Nemško cesarstvo, Podmornica, Prva svetovna vojna, Tank, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 18. november, 18. oktober, 21. februar, 21. maj, 21. marec, 23. december, 25. september, 29. april, 30. oktober, 4. avgust, 5. avgust.
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Avstralija in Vojna na Bližnjem vzhodu · Avstralija in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Bojni strup
Bojni strup je kemično bojno sredstvo, ki ga uporabljajo oborožene sile z namenom onesposobljenja in/ali ubijanja nasprotnikove žive sile.
Bojni strup in Vojna na Bližnjem vzhodu · Bojni strup in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Brest, Belorusija
Brest je mesto na jugozahodu Belorusije in glavno mesto istoimenske oblasti v upravni delitvi države.
Brest, Belorusija in Vojna na Bližnjem vzhodu · Brest, Belorusija in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Erich von Falkenhayn
Erich von Falkenhayn, nemški general, vrhovni poveljnik generalštaba in vojaški pisatelj, * 11. september 1861, Burg Belchau, † 8. april 1922, Schloss Lindstedt.
Erich von Falkenhayn in Vojna na Bližnjem vzhodu · Erich von Falkenhayn in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Vojna na Bližnjem vzhodu · Francija in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
General in Vojna na Bližnjem vzhodu · General in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Nemško cesarstvo in Vojna na Bližnjem vzhodu · Nemško cesarstvo in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Podmornica
Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).
Podmornica in Vojna na Bližnjem vzhodu · Podmornica in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Vojna na Bližnjem vzhodu · Prva svetovna vojna in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Tank
Glavni bojni tank M-84 Tánk je težko oklepljeno, oboroženo, gosenično vozilo, ki se uporablja za bojevanje.
Tank in Vojna na Bližnjem vzhodu · Tank in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Vojna na Bližnjem vzhodu in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Zahodna fronta (prva svetovna vojna) in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ·
18. november
18.
18. november in Vojna na Bližnjem vzhodu · 18. november in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
18. oktober
18.
18. oktober in Vojna na Bližnjem vzhodu · 18. oktober in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
21. februar
21.
21. februar in Vojna na Bližnjem vzhodu · 21. februar in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
21. maj
21.
21. maj in Vojna na Bližnjem vzhodu · 21. maj in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
21. marec
21.
21. marec in Vojna na Bližnjem vzhodu · 21. marec in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
23. december
23.
23. december in Vojna na Bližnjem vzhodu · 23. december in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
25. september
25.
25. september in Vojna na Bližnjem vzhodu · 25. september in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
29. april
29.
29. april in Vojna na Bližnjem vzhodu · 29. april in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
30. oktober
30.
30. oktober in Vojna na Bližnjem vzhodu · 30. oktober in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
4. avgust
4.
4. avgust in Vojna na Bližnjem vzhodu · 4. avgust in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
5. avgust
5.
5. avgust in Vojna na Bližnjem vzhodu · 5. avgust in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Vojna na Bližnjem vzhodu in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Vojna na Bližnjem vzhodu in Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Primerjava med Vojna na Bližnjem vzhodu in Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Vojna na Bližnjem vzhodu 201 odnose, medtem ko je Zahodna fronta (prva svetovna vojna) 126. Saj imajo skupno 22, indeks Jaccard je 6.73% = 22 / (201 + 126).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Vojna na Bližnjem vzhodu in Zahodna fronta (prva svetovna vojna). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: