Kazalo
79 odnosi: Afrika, Agde, Akvitanska Galija, Alani, Alarik I., Alarik II., Arijanstvo, Arles, Asturija, Atanagild, Atila, Barcelona, Berberi, Betika, Bitka na Katalunskih poljih, Bizantinsko cesarstvo, Bordeaux, Britanski muzej, Cádiz, De iure - de facto, Duero, Ebro, Foederati, Francija, Franki, Galija, Garona, Germani, Gotščina, Hildebert I., Huni, Iberski polotok, Ibn Haldun, Judovstvo, Justinijan I., Katolištvo, King, Klodvik I., Krščanstvo, Latinščina, León, Španija, Lizbona, Loara, London, Luzitanija, Málaga, Mérida, Španija, Narbonne, Narbonska Galija, Nicejska veroizpoved, ... Razširi indeks (29 več) »
- Bivše evropske monarhije
- Srednjeveška Francija
- Ustanovitve leta 418
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Afrika
Agde
Agde je zdraviliško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Agde
Akvitanska Galija
Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Akvitanska Galija
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Alani
Alarik I.
Grafika, ki prikazuje Alarikovo smrt Alarik I., vizigotski kralj, * 370, † 410, Italija.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Alarik I.
Alarik II.
Alarik II. (gotsko *Alareiks, "vladar vseh", latinsko Alaricus) je bil od leta 484 do 507 kralj Vizigotov, * okoli 458/466, Vizigotsko kraljestvo, † avgust 507, Poitiers.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Alarik II.
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Arijanstvo
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Arles
Asturija
Asturija (španščina; asturijščina Asturije), uradno Kneževina Asturija (španščina Principado de Asturias; asturijsko Principáu d'Asturies; galicijsko-asturijsko Principao d'Asturias), je avtonomna skupnost z 10.600 kv.km in s približno milijonom prebivalcev na severozahodu Španije.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Asturija
Atanagild
Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Atanagild
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Atila
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Barcelona
Berberi
Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Berberi
Betika
Betika (latinsko), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na Iberskem polotoku.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Betika
Bitka na Katalunskih poljih
Bitka na Katalunskih poljih, znana tudi kot bitka pri Châlonsu, je potekala 20.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Bitka na Katalunskih poljih
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Bizantinsko cesarstvo
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Bordeaux
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Britanski muzej
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Cádiz
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in De iure - de facto
Duero
Douro (portugalsko; špansko Duero; latinsko Durius) je reka Iberskega polotoka z največjim pretokom.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Duero
Ebro
Ebro je reka na severu in severovzhodu Iberskega polotoka v Španiji.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Ebro
Foederati
Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Foederati
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Francija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Franki
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Galija
Garona
Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Garona
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Germani
Gotščina
Gotščina (*gutisko razda) je izumrl germanski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Gotov in še posebej Vizigotov.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Gotščina
Hildebert I.
Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Hildebert I.
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Huni
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Iberski polotok
Ibn Haldun
Ibn Haldūn (arabsko ولي الدين عبد الرحمن بن محمد بن محمد بن أبي بكر محمد بن الحسن - polno ime Abū Zayd ʕAbdu l-Rahman ibn Muħammad ibn Khaldūn al-Haḍramī), arabski zgodovinar, ekonomist in protosociolog, * 27. maj 1332/leta 732 po hidžri, Tunis, † 17.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Ibn Haldun
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Judovstvo
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Justinijan I.
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Katolištvo
King
King je lahko.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in King
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Klodvik I.
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Krščanstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Latinščina
León, Španija
León (španščina; leoneško Llión /Lleon) je mesto in občina v Španiji, glavno mesto province León, del avtonomne skupnosti Kastilja in Leon, na severozahodu Iberskega polotoka.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in León, Španija
Lizbona
Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Lizbona
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Loara
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in London
Luzitanija
Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Luzitanija
Málaga
Málaga, mesto in mestna občina, glavno mesto Province Málaga v avtonomni regiji Andaluziji, Španija.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Málaga
Mérida, Španija
Mérida je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji Španiji.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Mérida, Španija
Narbonne
Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Narbonne
Narbonska Galija
Rokavskega preliva razlikuje od antičnega Narbonska Galija (latinsko: Gallia Narbonensis), rimska provinca na ozemlju sedanjih francoskih pokrajin Languedoc in Provansa v južni Franciji.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Narbonska Galija
Nicejska veroizpoved
nicejsko-carigrajske veroizpovedi (381) Nicejska veroizpoved je bila zapisana po Prvem nicejskem koncilu leta 325, ki je bil tudi prvi ekumenski koncil.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Nicejska veroizpoved
Odoaker
Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Odoaker
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Omajadski kalifat
Osrednja Mezeta
Osrednja Mezeta (včasih imenovano tudi Notranja planota ali kratko Mezeta) je ena od osnovnih geografskih enot Iberskega polotoka.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Osrednja Mezeta
Pelagij
Pelagij, britanski menih in teolog, * okrog 350, Britansko otočje, † 420, Palestina Pelagij je učil, da je človeška narava dobra, da Božja milost ni potrebna in da ni treba krščevati otrok in odraslih.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Pelagij
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Pireneji
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Poitiers
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Portugalska
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Provansa
Rekared I.
Rekared I. (gotsko Reikareds, latinsko) je bil vizigotski kralj Hispanije in Septimanije, ki je vladal od leta 586 do 601, * okoli 559, Sevilja, Hispanija, † december 601, Toledo, Hispanija.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Rekared I.
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Ren
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Rimsko pravo
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Rimskokatoliška cerkev
Romul Avgust
Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Romul Avgust
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Rona
Septimanija
Septimanija leta 537 Septimanija (latinsko, Septimanie,, Septimània,, Septimània) je bila zgodovinska pokrajina na zahodu rimske province Narbonske Galije.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Septimanija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Srednji vek
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Sredozemsko morje
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Svebi
Svintila
Svintila ali SuintilaWolfram 1997, str.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Svintila
Tarakonska Hispanija
Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Tarakonska Hispanija
Tarik ibn Zijad
Tarik ibn Zijad (arabsko طارق بن زياد, Ṭāriq ibn Ziyād) je bil berberski omajadski general, ki je na čelu arabske vojske začel osvajanje vizigotske Hispanije, sedanje Španije in Portugalske, * 670, Magreb, † 719, Damask.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Tarik ibn Zijad
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Teoderik Veliki
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Teodorik I.
Toledo
Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Toledo
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Toulouse
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Vandali
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Vizigoti
Vizigotski zakonik
Naslovnica ''Liber Judiciorum'' iz leta 1600 Vizigotski zakonik (latinsko ali, špansko Libro de los Juicios) je zbirka zakonov, ki jo je sestavil hispanski vizigotski kralj Hindasvint v drugem letu svojega vladanja (642/643).
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Vizigotski zakonik
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Vizigotsko kraljestvo in Vizigotsko kraljestvo