Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
šŸŒŸPoenostavili smo naÅ”o zasnovo za boljÅ”o navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Vizigotsko kraljestvo in Zgodovina Rimskega cesarstva

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Vizigotsko kraljestvo in Zgodovina Rimskega cesarstva

Vizigotsko kraljestvo vs. Zgodovina Rimskega cesarstva

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V kršÄanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko kršÄanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve. Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Podobnosti med Vizigotsko kraljestvo in Zgodovina Rimskega cesarstva

Vizigotsko kraljestvo in Zgodovina Rimskega cesarstva Å”e 28 stvari v skupni (v Unijapedija): Afrika, Arijanstvo, Atanagild, Atila, Bizantinsko cesarstvo, De iure - de facto, Foederati, Franki, Germani, Huni, Iberski polotok, Justinijan I., Katolištvo, Klodvik I., KršÄanstvo, LatinšÄina, Nicejska veroizpoved, Odoaker, Omajadski kalifat, Ren, Romul Avgust, Srednji vek, Svebi, Teoderik Veliki, Teodorik I., Vandali, Vizigoti, Vizigotsko kraljestvo.

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Afrika in Vizigotsko kraljestvo · Afrika in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Arijanstvo

Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je kršÄanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.

Arijanstvo in Vizigotsko kraljestvo · Arijanstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Atanagild

Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo.

Atanagild in Vizigotsko kraljestvo · Atanagild in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Atila

Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.

Atila in Vizigotsko kraljestvo · Atila in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Vizigotsko kraljestvo · Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

De iure - de facto in Vizigotsko kraljestvo · De iure - de facto in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Foederati

Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.

Foederati in Vizigotsko kraljestvo · Foederati in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Franki in Vizigotsko kraljestvo · Franki in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Germani

Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.

Germani in Vizigotsko kraljestvo · Germani in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Huni in Vizigotsko kraljestvo · Huni in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Iberski polotok in Vizigotsko kraljestvo · Iberski polotok in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Justinijan I. in Vizigotsko kraljestvo · Justinijan I. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej kršÄanske vere.

Katolištvo in Vizigotsko kraljestvo · Katolištvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Klodvik I.

Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.

Klodvik I. in Vizigotsko kraljestvo · Klodvik I. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

KršÄanstvo

Znak kršÄanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj kršÄanstva. KršÄánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

KršÄanstvo in Vizigotsko kraljestvo · KršÄanstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

LatinšÄina

LatinšÄina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

LatinšÄina in Vizigotsko kraljestvo · LatinšÄina in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Nicejska veroizpoved

nicejsko-carigrajske veroizpovedi (381) Nicejska veroizpoved je bila zapisana po Prvem nicejskem koncilu leta 325, ki je bil tudi prvi ekumenski koncil.

Nicejska veroizpoved in Vizigotsko kraljestvo · Nicejska veroizpoved in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Odoaker

Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.

Odoaker in Vizigotsko kraljestvo · Odoaker in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Omajadski kalifat

Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.

Omajadski kalifat in Vizigotsko kraljestvo · Omajadski kalifat in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanšÄina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Ren in Vizigotsko kraljestvo · Ren in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Romul Avgust

Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.

Romul Avgust in Vizigotsko kraljestvo · Romul Avgust in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Srednji vek in Vizigotsko kraljestvo · Srednji vek in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Svebi

Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.

Svebi in Vizigotsko kraljestvo · Svebi in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Teoderik Veliki

Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško ΘευδĪ­ριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30. avgust 526, Ravena, Italsko kraljestvo.

Teoderik Veliki in Vizigotsko kraljestvo · Teoderik Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Teodorik I.

Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.

Teodorik I. in Vizigotsko kraljestvo · Teodorik I. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Vandali

Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.

Vandali in Vizigotsko kraljestvo · Vandali in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Vizigoti

Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.

Vizigoti in Vizigotsko kraljestvo · Vizigoti in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V kršÄanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko kršÄanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.

Vizigotsko kraljestvo in Vizigotsko kraljestvo · Vizigotsko kraljestvo in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja

Primerjava med Vizigotsko kraljestvo in Zgodovina Rimskega cesarstva

Vizigotsko kraljestvo 79 odnose, medtem ko je Zgodovina Rimskega cesarstva 444. Saj imajo skupno 28, indeks Jaccard je 5.35% = 28 / (79 + 444).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Vizigotsko kraljestvo in Zgodovina Rimskega cesarstva. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiŔčite: