Podobnosti med Vizigoti in Zgodovina Rimskega cesarstva
Vizigoti in Zgodovina Rimskega cesarstva še 38 stvari v skupni (v Unijapedija): Afrika, Amijan Marcelin, Arabci, Arijanstvo, Arkadij, Atanagild, Balkan, Bizantinsko cesarstvo, De iure - de facto, Donava, Foederati, Franki, Gepidi, Germani, Herezija, Huni, Iberski polotok, Justinijan I., Karel Veliki, Klodvik I., Latinščina, Maksimijan, Milano, Nicejska veroizpoved, Odrin, Omajadski kalifat, Ravena, Rimska Dakija, Rimsko cesarstvo, Skiti, ..., Srednji vek, Svebi, Teoderik Veliki, Teodorik I., Teodozij I., Valens, Vandali, Vizigotsko kraljestvo. Razširi indeks (8 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Afrika in Vizigoti · Afrika in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Amijan Marcelin
Amijan Marcelin (latinsko) je bil rimski vojak in zgodovinar, ki je napisal predzadnje ohranjeno veliko zgodovinsko poročilo (pred Prokopijem) z naslovom Res Gestae, * okoli 330, morda Antiohija, Rimsko cesarstvo, † okoli 391-400, Rim, Rimsko cesarstvo.
Amijan Marcelin in Vizigoti · Amijan Marcelin in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Arabci in Vizigoti · Arabci in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Arijanstvo in Vizigoti · Arijanstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Arkadij in Vizigoti · Arkadij in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Atanagild
Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo.
Atanagild in Vizigoti · Atanagild in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Balkan in Vizigoti · Balkan in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Vizigoti · Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
De iure - de facto in Vizigoti · De iure - de facto in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Donava in Vizigoti · Donava in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Foederati
Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.
Foederati in Vizigoti · Foederati in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Franki in Vizigoti · Franki in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Gepidi in Vizigoti · Gepidi in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Germani in Vizigoti · Germani in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Herezija in Vizigoti · Herezija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Huni in Vizigoti · Huni in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Iberski polotok in Vizigoti · Iberski polotok in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Justinijan I. in Vizigoti · Justinijan I. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Karel Veliki in Vizigoti · Karel Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Klodvik I. in Vizigoti · Klodvik I. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Latinščina in Vizigoti · Latinščina in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Maksimijan in Vizigoti · Maksimijan in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Milano in Vizigoti · Milano in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Nicejska veroizpoved
nicejsko-carigrajske veroizpovedi (381) Nicejska veroizpoved je bila zapisana po Prvem nicejskem koncilu leta 325, ki je bil tudi prvi ekumenski koncil.
Nicejska veroizpoved in Vizigoti · Nicejska veroizpoved in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Odrin in Vizigoti · Odrin in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Omajadski kalifat in Vizigoti · Omajadski kalifat in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Ravena in Vizigoti · Ravena in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Rimska Dakija in Vizigoti · Rimska Dakija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Rimsko cesarstvo in Vizigoti · Rimsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Skiti in Vizigoti · Skiti in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Srednji vek in Vizigoti · Srednji vek in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Svebi in Vizigoti · Svebi in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30. avgust 526, Ravena, Italsko kraljestvo.
Teoderik Veliki in Vizigoti · Teoderik Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Teodorik I. in Vizigoti · Teodorik I. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Teodozij I. in Vizigoti · Teodozij I. in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Valens in Vizigoti · Valens in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Vandali in Vizigoti · Vandali in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
Vizigoti in Vizigotsko kraljestvo · Vizigotsko kraljestvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Vizigoti in Zgodovina Rimskega cesarstva imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Vizigoti in Zgodovina Rimskega cesarstva
Primerjava med Vizigoti in Zgodovina Rimskega cesarstva
Vizigoti 90 odnose, medtem ko je Zgodovina Rimskega cesarstva 444. Saj imajo skupno 38, indeks Jaccard je 7.12% = 38 / (90 + 444).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Vizigoti in Zgodovina Rimskega cesarstva. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: