Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Vesolje in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Vesolje in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina še 19 stvari v skupni (v Unijapedija): Andromedina galaksija, Astronomija, Atom, Fizika, Foton, Grščina, Helij, Hubblov zakon, Isaac Newton, Johannes Kepler, Kozmologija, Meritev, Metrika FLRW, Osnovni delec, Prapok, Prostor-čas, Rdeči premik, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon.
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Andromedina galaksija in Vesolje · Andromedina galaksija in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Vesolje · Astronomija in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Vesolje · Atom in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Vesolje · Fizika in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Vesolje · Foton in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Grščina in Vesolje · Grščina in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Vesolje · Helij in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Hubblov zakon in Vesolje · Hubblov zakon in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Vesolje · Isaac Newton in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Johannes Kepler in Vesolje · Johannes Kepler in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Kozmologija in Vesolje · Kozmologija in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Meritev in Vesolje · Meritev in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Metrika FLRW in Vesolje · Metrika FLRW in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Osnovni delec in Vesolje · Osnovni delec in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Prapok in Vesolje · Prapok in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Prostor-čas in Vesolje · Prostor-čas in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Rdeči premik in Vesolje · Rdeči premik in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Splošna teorija relativnosti in Vesolje · Splošna teorija relativnosti in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Splošni gravitacijski zakon in Vesolje · Splošni gravitacijski zakon in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Vesolje in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Vesolje in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Primerjava med Vesolje in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Vesolje 132 odnose, medtem ko je Časovni pregled življenja Alberta Einsteina 259. Saj imajo skupno 19, indeks Jaccard je 4.86% = 19 / (132 + 259).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Vesolje in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
