Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Vesolje in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Vesolje in Časovni pregled fizike črnih lukenj še 21 stvari v skupni (v Unijapedija): Energija, Fizika, Galaksija, Gravitacijska singularnost, Hitrost svetlobe, Isaac Newton, Kvantna mehanika, Meritev, NASA, Nature, Podatomski delec, Prapok, Prostor, Prostor-čas, Rimska cesta (galaksija), Snov, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Stephen Hawking, Težnost, Zvezda.
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Vesolje · Energija in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Vesolje · Fizika in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Galaksija in Vesolje · Galaksija in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.
Gravitacijska singularnost in Vesolje · Gravitacijska singularnost in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Vesolje · Hitrost svetlobe in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Vesolje · Isaac Newton in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Kvantna mehanika in Vesolje · Kvantna mehanika in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Meritev in Vesolje · Meritev in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
NASA in Vesolje · NASA in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Nature in Vesolje · Nature in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Podatomski delec
Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.
Podatomski delec in Vesolje · Podatomski delec in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Prapok in Vesolje · Prapok in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Prostor in Vesolje · Prostor in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Prostor-čas in Vesolje · Prostor-čas in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Rimska cesta (galaksija) in Vesolje · Rimska cesta (galaksija) in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Snov in Vesolje · Snov in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Splošna teorija relativnosti in Vesolje · Splošna teorija relativnosti in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Splošni gravitacijski zakon in Vesolje · Splošni gravitacijski zakon in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Stephen Hawking in Vesolje · Stephen Hawking in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Težnost in Vesolje · Težnost in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Vesolje in Zvezda · Zvezda in Časovni pregled fizike črnih lukenj ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Vesolje in Časovni pregled fizike črnih lukenj imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Vesolje in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Primerjava med Vesolje in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Vesolje 132 odnose, medtem ko je Časovni pregled fizike črnih lukenj 104. Saj imajo skupno 21, indeks Jaccard je 8.90% = 21 / (132 + 104).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Vesolje in Časovni pregled fizike črnih lukenj. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
