Velika severna vojna in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Velika severna vojna in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev

Velika severna vojna vs. Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev

Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva. Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).

Avgust Močni

Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero. Zaradi njegove izredne telesne moči se ga je oprijel pridevnik Močni. Njegove absolutistične metode vladanja po načelih merkantilizma so se dobro prijele na Saškem, ki je bila po grozotah tridesetletne vojne v fazi hitrega gospodarskega vzpona in razvoja manufakturne proizvodnje. Povsem nasprotne so bile okoliščine v Republiki. Tradicionalni odpor plemstva proti močni državi in vplivnemu vladarju ter interes poljskih sosed, da se na Poljskem ohrani plemiški parlamentarizem, preko katerega so lahko s podkupovanjem ohranjale šibkost Republike, niso dajale Avgustu nikakršne možnosti, da bi iz Saško-Poljsko-Litvanske zveze ustvaril močno evropsko silo. Njegovo kraljevanje je Poljsko pahnilo v nove vojne in še pospešilo razkroj države, Saški pa naprtilo velike dolgove.

Avgust Močni in Velika severna vojna · Avgust Močni in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Šlahta

Šlahta (poljsko szlachta) je oznaka za nižje plemstvo na Poljskem in v Litvi, ki je imelo v lasti majhne zemljiške posesti.

Šlahta in Velika severna vojna · Šlahta in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Švedska in Velika severna vojna · Švedska in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Baltsko morje in Velika severna vojna · Baltsko morje in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Bitka pri Poltavi

Bitka pri Poltavi je potekala 8. julija 1709 med švedsko in rusko vojsko.

Bitka pri Poltavi in Velika severna vojna · Bitka pri Poltavi in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Dinastija Vasa

Rodbina Vasa (švedsko Vasaätten, poljsko Wazowie, litovsko Vaza) je bila švedska vladarska rodbina, ustanovljena leta 1523 na Švedskem.

Dinastija Vasa in Velika severna vojna · Dinastija Vasa in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Dneper

Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.

Dneper in Velika severna vojna · Dneper in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Dnester

Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.

Dnester in Velika severna vojna · Dnester in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Hetman

Hetman je politični naslov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so ga v preteklosti podeljevali vojaškim poveljnikom.

Hetman in Velika severna vojna · Hetman in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Ivan II. Poljski

Ivan II.

Ivan II. Poljski in Velika severna vojna · Ivan II. Poljski in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Karel XII. Švedski

Karel XII.

Karel XII. Švedski in Velika severna vojna · Karel XII. Švedski in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Kozaki

Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.

Kozaki in Velika severna vojna · Kozaki in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Krakov

Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.

Krakov in Velika severna vojna · Krakov in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Kurlandija

Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.

Kurlandija in Velika severna vojna · Kurlandija in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Livonija

Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.

Livonija in Velika severna vojna · Livonija in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Lvov

Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.

Lvov in Velika severna vojna · Lvov in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Nemen

Nemen (belorusko Нёман, Njeman, litovsko Nemunas, rusko Неман, Neman) je največja vzhodnoevropska reka.

Nemen in Velika severna vojna · Nemen in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Osmansko cesarstvo in Velika severna vojna · Osmansko cesarstvo in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Peter Veliki

Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.

Peter Veliki in Velika severna vojna · Peter Veliki in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poljska in Velika severna vojna · Poljska in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Polock

Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.

Polock in Velika severna vojna · Polock in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Prusija in Velika severna vojna · Prusija in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Pskov

99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.

Pskov in Velika severna vojna · Pskov in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Republika Nizozemska

Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.

Republika Nizozemska in Velika severna vojna · Republika Nizozemska in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Republika obeh narodov in Velika severna vojna · Republika obeh narodov in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Riga

Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.

Riga in Velika severna vojna · Riga in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Ruski imperij in Velika severna vojna · Ruski imperij in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Rusko carstvo

Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.

Rusko carstvo in Velika severna vojna · Rusko carstvo in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Saška (volilna kneževina)

Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.

Saška (volilna kneževina) in Velika severna vojna · Saška (volilna kneževina) in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Smolensk

Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.

Smolensk in Velika severna vojna · Smolensk in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Tatari

Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.

Tatari in Velika severna vojna · Tatari in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Torunj

Mestna hiša v Torunju Dabska palača Torunj ((Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Torunj je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine. Mestna univerza se imenuje po slovitem astronomu Nikolaju Koperniku, ki se je rodil v tem mestu. Najznamenitejše stavbe so mestna hiša (Ratusz), Artusov dvor, hiša Nikolaja Kopernika, planetarij (Planetarium) in poševni stolp. Poleg hiš v gotskem slogu pa so izredno lepa tudi številna mestna vrata. Ohranjene so tudi ruševine iz obdobja tevtonskih vitezov, ustanoviteljev Torunja. Od aprila 2006 je Torunj bratsko mesto Novega mesta v Sloveniji.

Torunj in Velika severna vojna · Torunj in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Tridesetletna vojna

Brez opisa.

Tridesetletna vojna in Velika severna vojna · Tridesetletna vojna in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Ukrajina in Velika severna vojna · Ukrajina in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Varšava

Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.

Varšava in Velika severna vojna · Varšava in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Velika litovska kneževina

Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).

Velika litovska kneževina in Velika severna vojna · Velika litovska kneževina in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Vilna

Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo). Je sedež litovske vlade in drugih vrhovnih organov oblasti Litve, Univerze ter okrožja Vilna. Znana je po arhitekturi v svojem Starem mestu, ki je bila leta 1994 vpisana n seznam Unescove svetovne dediščine. Pred drugo svetovno vojno je bila Vilna eno največjih judovskih središč v Evropi. Judovski vpliv je povzročil, da so mesto leta 1812 opisovali kot 'Litovski Jeruzalem', Napoleon pa ga je imenoval 'Severni Jeruzalem'. Leta 2009 je bila Vilna evropska prestolnica kulture, skupaj z avstrijskim mestom Linz.

Velika severna vojna in Vilna · Vilna in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Visla

Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.

Velika severna vojna in Visla · Visla in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Zahodna Dvina

Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.

Velika severna vojna in Zahodna Dvina · Zahodna Dvina in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »

Zahodni Bug

Zahodni Bug je reka, ki teče po teritoriju treh držav (Ukrajina, Poljska, Belorusija); je četrta najdaljša reke Poljske s 587 km.

Velika severna vojna in Zahodni Bug · Zahodni Bug in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev · Poglej več »