28 odnosi: Antropologija, Astrobiologija, Astrofizika, Astrokemija, Astronomija, Biofizika, Biokemija, Biologija, Družboslovje, Ekonomija, Filozofija, Fizika, Geografija, Humanistika, Jezikoslovje, Kemija, Klasična filologija, Literarna teorija, Metalurgija, Naravoslovje, Politične znanosti, Primerjalna književnost, Seznam akademskih disciplin, Sociologija, Teologija, Vede o Zemlji, Zgodovina, Znanost.
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Novo!!: Veda in Antropologija · Poglej več »
Astrobiologija
elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.
Novo!!: Veda in Astrobiologija · Poglej več »
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Novo!!: Veda in Astrofizika · Poglej več »
Astrokemija
Ástrokemíja je študija o izobilju in reakcijah molekul v vesolju ter njihovih interakcijah s sevanjem.
Novo!!: Veda in Astrokemija · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Veda in Astronomija · Poglej več »
Biofizika
Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.
Novo!!: Veda in Biofizika · Poglej več »
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Novo!!: Veda in Biokemija · Poglej več »
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Novo!!: Veda in Biologija · Poglej več »
Družboslovje
Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.
Novo!!: Veda in Družboslovje · Poglej več »
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Novo!!: Veda in Ekonomija · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Veda in Filozofija · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Veda in Fizika · Poglej več »
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Novo!!: Veda in Geografija · Poglej več »
Humanistika
Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.
Novo!!: Veda in Humanistika · Poglej več »
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Novo!!: Veda in Jezikoslovje · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Veda in Kemija · Poglej več »
Klasična filologija
Klásična filologíja je smer filologije, ki se ukvarja s staro grščino in latinščino.
Novo!!: Veda in Klasična filologija · Poglej več »
Literarna teorija
Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.
Novo!!: Veda in Literarna teorija · Poglej več »
Metalurgija
Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).
Novo!!: Veda in Metalurgija · Poglej več »
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Novo!!: Veda in Naravoslovje · Poglej več »
Politične znanosti
Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.
Novo!!: Veda in Politične znanosti · Poglej več »
Primerjalna književnost
Primerjalna književnost oz.
Novo!!: Veda in Primerjalna književnost · Poglej več »
Seznam akademskih disciplin
To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.
Novo!!: Veda in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Novo!!: Veda in Sociologija · Poglej več »
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).
Novo!!: Veda in Teologija · Poglej več »
Vede o Zemlji
Zemlja Véde o Zêmlji (tudi znánosti o Zêmlji ali géoznánosti) so naravoslovne vede, ki raziskujejo Zemljo in pojave na njej.
Novo!!: Veda in Vede o Zemlji · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Veda in Zgodovina · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Veda in Znanost · Poglej več »