Vasco Núñez de Balboa in Zgodovina geografije

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Vasco Núñez de Balboa in Zgodovina geografije

Vasco Núñez de Balboa vs. Zgodovina geografije

Vasco Núñez de Balboa, (španska izgovorjava:, španski raziskovalec, guverner in konkvistador, * okoli 1475, Jerez de los Caballeros, † okoli 12.–21. januarja 1519. Najbolj znan je po tem, da je leta 1513 prečkal Panamski preliv v Tihi ocean in postal prvi Evropejec, ki je vodil odpravo, ki je iz Novega sveta videla ali dosegla Pacifik. Leta 1500 je odpotoval v Novi svet in se po nekaj raziskovanja naselil na otoku Hispaniola. Leta 1510 je ustanovil naselje Santa María la Antigua del Darién v današnji Kolumbiji, ki je bila prva stalna evropska naselbina na celini Amerike (naselbina Alonsa de Ojede prejšnje leto v San Sebastiánu de Urabá je bilo že zapuščeno). Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Španci

Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.

Španci in Vasco Núñez de Balboa · Španci in Zgodovina geografije · Poglej več »

Ferdinand Magellan

Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.

Ferdinand Magellan in Vasco Núñez de Balboa · Ferdinand Magellan in Zgodovina geografije · Poglej več »

Francisco Pizarro

Francisco Pizarro González, španski konkvistador, * 1478, Trujillo, Extremadura, † 26. junij 1541, Ciudad de los Reyes, današnja Lima.

Francisco Pizarro in Vasco Núñez de Balboa · Francisco Pizarro in Zgodovina geografije · Poglej več »

Hispaniola

Lega Hispaniole v Karibih, severno od Južne Amerike Topografski zemljevid otoka Hispaniola (francosko in latinsko Hipsaniola.

Hispaniola in Vasco Núñez de Balboa · Hispaniola in Zgodovina geografije · Poglej več »

Honduras

Honduras, uradno Republika Honduras je obmorska država v severni Srednji Ameriki, ki na zahodu meji na Gvatemalo in Salvador, na jugu na Nikaragvo, na severu na Honduraški zaliv in na Karibsko morje, ter na jugozahodu tudi Tihi ocean. Država Belize (včasih »Britanski Honduras«) leži kakšnih 75 km severozahodno prek Honduraškega zaliva. Ime države pomeni Globočine v španščini. Njeno glavno in največje mesto je Tegucigalpa. Honduras je bil pred špansko kolonizacijo v 16. stoletju dom več pomembnim mezoameriškim kulturam, predvsem majevskim. Španci so uvedli katolištvo in danes prevladujoč španski jezik, skupaj s številnimi običaji, ki so se zlili z avtohtono kulturo. Honduras je postal neodvisen leta 1821 in je od takrat republika, čeprav je dosledno prenašal veliko družbenih sporov in politične nestabilnosti ter ostaja ena najrevnejših držav na zahodni polobli. Leta 1960 je Meddržavno sodišče iz Nikaragve v Honduras preneslo severni del tistega, kar je bilo Moskitska obala. Narodno gospodarstvo je predvsem kmetijsko, zaradi česar je še posebej ranljivo za naravne nesreče, kot je orkan Mitch leta 1998. Nižji razred temelji predvsem na kmetijstvu, medtem ko je bogastvo skoncentrirano v urbanih središčih države. Honduras ima indeks človekovega razvoja 0,625, kar ga uvršča med srednje razvite države. Ko je prilagojen glede na dohodkovno neenakost, je njegov indeks človekovega razvoja, prilagojen neenakosti, 0,443. Honduraško družbo sestavljajo pretežno mestici; vendar pa je v Hondurasu tudi veliko ameriških staroselcev, črno-belih skupnosti. Narod je imel razmeroma visoko politično stabilnost do državnega udara leta 2009 in ponovno do predsedniških volitev leta 2017. Honduras obsega približno 112.492 km² in ima več kot 10 milijonov prebivalcev. Njeni severni deli so del zahodnega karibskega območja, kar se odraža v demografiji in kulturi območja. Honduras je znan po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom, pa tudi po svoji rastoči tekstilni industriji, ki služi mednarodnemu trgu.

Honduras in Vasco Núñez de Balboa · Honduras in Zgodovina geografije · Poglej več »

Konkvistador

Hernán Cortés (1485–1547) Francisco Pizarro (1476–1541) Konkvistador (špansko in portugalsko conquistador.

Konkvistador in Vasco Núñez de Balboa · Konkvistador in Zgodovina geografije · Poglej več »

Krištof Kolumb

Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).

Krištof Kolumb in Vasco Núñez de Balboa · Krištof Kolumb in Zgodovina geografije · Poglej več »

Tihi ocean

Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Tihi ocean in Vasco Núñez de Balboa · Tihi ocean in Zgodovina geografije · Poglej več »