Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med V. legija Macedonica in XIII. legija Gemina
V. legija Macedonica in XIII. legija Gemina še 14 stvari v skupni (v Unijapedija): Bitka pri Akciju, Gaj Avgust Oktavijan, Galien, Galija, Hadrijan, Leto štirih cesarjev, Notitia dignitatum, Rimska Dakija, Rimska legija, Rimska republika, Rimsko cesarstvo, Septimij Sever, Veksilacija, Vespazijan.
Bitka pri Akciju
Bitka pri Akciju 2. septembra 31 pr. n. št. je bila odločilna pomorska bitka med Oktavijanom in združeno vojsko Marka Antonija in Kleopatre VII. v Jonskem morju pri Akciju (latinsko Actium) v rimski provinci Epir pri sedanji Prévezi v Grčiji.
Bitka pri Akciju in V. legija Macedonica · Bitka pri Akciju in XIII. legija Gemina ·
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Gaj Avgust Oktavijan in V. legija Macedonica · Gaj Avgust Oktavijan in XIII. legija Gemina ·
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo. Dosegel je več vojaških zmag proti uzurpatorjem in germanskim plemenom, vendar ni mogel preprečiti odcepitve pomembnih provinc. Njegova petnajstletna vladavina je bila najdaljša v drugi polovici 3. stoletja. Rojen je bil v premožni in tradicionalno senatorski družini kot sin cesarja Valerijana in Mariniane. Valerijan je postal cesar septembra 253 in dal v Rimskem senatu Galiena povzdigniti v cezarja in avgusta. Valerijan je razdelil cesarstvo med njim in svojim sinom, pri čemer je Valerijan vladal na vzhodu, njegov sin pa na zahodu. Galien je leta 258 premagal uzurpatorja Ingenija in leta 259 uničil alemansko vojsko pri Mediolanu (sedanji Milano). Poraz in ujetje Valerijana v bitki s Sasanidi pri Edesi leta 260 sta Rimsko cesarstvo vrgla v kaos državljanske vojne. Oblast v celotnem cesarstvu je prevzel Galien. V letih 261–262 je premagal vzhodnega uzurpatorja Makrijana Majorja in Lucija Musija Emilijana, vendar ni uspel ustaviti nastajanja odcepljenega Galskega cesarstva pod generalom Postumom. Leta 268 se je v Mediolanu razglasil za cesarja uzurpator Avreol. Galien ga je v bitki pred mestom porazil in nato začel oblegati mesto. Galiena je med obleganjem do smrti zabodel njegov častnik in zarotnik Kekropij.
Galien in V. legija Macedonica · Galien in XIII. legija Gemina ·
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Galija in V. legija Macedonica · Galija in XIII. legija Gemina ·
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Hadrijan in V. legija Macedonica · Hadrijan in XIII. legija Gemina ·
Leto štirih cesarjev
Rimsko cesarstvo leta 69. Po smrti cesarja Nerona so položaj rimskega cesarja v enem samem letu zasedli kar štirje vplivni rimski plemiči. Leto štirih cesarjev je bilo leto 69, ko so v Rimskem cesarstvu zaporedoma vladali štirje cesarji: Galba, Oton, Vitelij in Vespazijan.
Leto štirih cesarjev in V. legija Macedonica · Leto štirih cesarjev in XIII. legija Gemina ·
Notitia dignitatum
Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.
Notitia dignitatum in V. legija Macedonica · Notitia dignitatum in XIII. legija Gemina ·
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Rimska Dakija in V. legija Macedonica · Rimska Dakija in XIII. legija Gemina ·
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Rimska legija in V. legija Macedonica · Rimska legija in XIII. legija Gemina ·
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Rimska republika in V. legija Macedonica · Rimska republika in XIII. legija Gemina ·
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Rimsko cesarstvo in V. legija Macedonica · Rimsko cesarstvo in XIII. legija Gemina ·
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Septimij Sever in V. legija Macedonica · Septimij Sever in XIII. legija Gemina ·
Veksilacija
Rimski vojak iz III. kohorte pretorijanske garde s praporom svoje enote Veksilacija (latinsko vexillatio), oddelek rimske legije z začasnimi posebnimi nalogami, ki se je v rimski vojski prvič pojavil v obdobju Principata.
V. legija Macedonica in Veksilacija · Veksilacija in XIII. legija Gemina ·
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
V. legija Macedonica in Vespazijan · Vespazijan in XIII. legija Gemina ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj V. legija Macedonica in XIII. legija Gemina imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med V. legija Macedonica in XIII. legija Gemina
Primerjava med V. legija Macedonica in XIII. legija Gemina
V. legija Macedonica 45 odnose, medtem ko je XIII. legija Gemina 65. Saj imajo skupno 14, indeks Jaccard je 12.73% = 14 / (45 + 65).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med V. legija Macedonica in XIII. legija Gemina. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
