Podobnosti med Tuskegeejski letalci in Združene države Amerike
Tuskegeejski letalci in Združene države Amerike še 30 stvari v skupni (v Unijapedija): Atlanta, Georgija, Chicago, Druga svetovna vojna, Filadelfija, Pensilvanija, Florida, Franklin Delano Roosevelt, George Walker Bush, Harry S. Truman, Irak, Italija, Kalifornija, Kongres Združenih držav Amerike, Korejska vojna, Louisiana, Massachusetts, New York, Nova Mehika, Oborožene sile Združenih držav Amerike, Ohio, Pensilvanija, Prva svetovna vojna, Rasizem, Richard Nixon, Ronald Reagan, Sredozemsko morje, Teksas, Vietnamska vojna, Vojna za Tihi ocean, Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike, Washington, D.C..
Atlanta, Georgija
Atlanta (IPA ali) je glavno in največje mesto v ameriški zvezni državi Georgiji ter jedro ene najhitreje rastočih urbanih regij v ZDA.
Atlanta, Georgija in Tuskegeejski letalci · Atlanta, Georgija in Združene države Amerike ·
Chicago
Chicago (izg. (IPA):, poenost. ali) ali poslovenjeno Čikago je tretje najbolj naseljeno mesto v ZDA (za New Yorkom in Los Angelesom) in največje mesto v ameriški zvezni državi Illinois.
Chicago in Tuskegeejski letalci · Chicago in Združene države Amerike ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Tuskegeejski letalci · Druga svetovna vojna in Združene države Amerike ·
Filadelfija, Pensilvanija
Filadelfija (originalno angleško Philadelphia) je največje mesto v ameriški zvezni državi Pensilvaniji in šesto največje v ZDA.
Filadelfija, Pensilvanija in Tuskegeejski letalci · Filadelfija, Pensilvanija in Združene države Amerike ·
Florida
Florida (angleško, špansko) je južna zvezna država v ZDA.
Florida in Tuskegeejski letalci · Florida in Združene države Amerike ·
Franklin Delano Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.
Franklin Delano Roosevelt in Tuskegeejski letalci · Franklin Delano Roosevelt in Združene države Amerike ·
George Walker Bush
George Walker Bush, ameriški politik, * 6. julij 1946, New Haven, Connecticut, ZDA.
George Walker Bush in Tuskegeejski letalci · George Walker Bush in Združene države Amerike ·
Harry S. Truman
Harry S. Truman, ameriški poslovnež in politik, * 8. maj 1884, Lamar, Missouri, † 26. december 1972, Kansas City, Missouri, ZDA.
Harry S. Truman in Tuskegeejski letalci · Harry S. Truman in Združene države Amerike ·
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Irak in Tuskegeejski letalci · Irak in Združene države Amerike ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Italija in Tuskegeejski letalci · Italija in Združene države Amerike ·
Kalifornija
Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.
Kalifornija in Tuskegeejski letalci · Kalifornija in Združene države Amerike ·
Kongres Združenih držav Amerike
Kongres Kongres Združenih držav Amerike je zakonodajna veja oblasti ZDA in vodilno telo ameriške zvezne vlade.
Kongres Združenih držav Amerike in Tuskegeejski letalci · Kongres Združenih držav Amerike in Združene države Amerike ·
Korejska vojna
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov.
Korejska vojna in Tuskegeejski letalci · Korejska vojna in Združene države Amerike ·
Louisiana
Louisiana (izgovor ali, francosko Louisiane, izgovor) je ena južnih zveznih držav ZDA.
Louisiana in Tuskegeejski letalci · Louisiana in Združene države Amerike ·
Massachusetts
Massachusetts (IPA), (uradno angleško The Commonwealth of Massachusetts; Skupnost Massachusettsa) je ameriška zvezna država, ki je del regije Nova Anglija na severovzhodu ZDA.
Massachusetts in Tuskegeejski letalci · Massachusetts in Združene države Amerike ·
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
New York in Tuskegeejski letalci · New York in Združene države Amerike ·
Nova Mehika
Nova Mehika (angleško New Mexico, špansko Nuevo México, navaho Yootó Hahoodzo) je jugozahodna zvezna država ZDA.
Nova Mehika in Tuskegeejski letalci · Nova Mehika in Združene države Amerike ·
Oborožene sile Združenih držav Amerike
Oborožene sile Združenih držav Amerike (angleško Unites States Armed Forces) obsegajo.
Oborožene sile Združenih držav Amerike in Tuskegeejski letalci · Oborožene sile Združenih držav Amerike in Združene države Amerike ·
Ohio
Ohio je zvezna država ZDA.
Ohio in Tuskegeejski letalci · Ohio in Združene države Amerike ·
Pensilvanija
Pensilvanija (uradno angleško Commonwealth of Pennsylvania; Skupnost Pensilvanije) je zvezna država v severovzhodnih, Velikih jezerih, Apalaških in Srednjeatlantskih regijah ZDA. Pensilvanija meji na Delaware na jugovzhodu, Maryland na jugu, Zahodno Virginijo na jugozahodu, Ohio na zahodu, Eriejsko jezero in kanadsko provinco Ontario na severozahodu, New York na severu in New Jersey na vzhodu, medtem ko Apalaške gore potekajo skozi njeno sredino. Pensilvanija je po površini 33. največja država in po zadnjem uradnem štetju prebivalstva ZDA leta 2010 (naslednjo štejte prebivalstva se izvede vsakih 10 let, tj. 2020) peta po številu prebivalcev. To je deveto najbolj gosto naseljeno mesto med 50 državami. Dve najbolj naseljeni mesti v Pensilvaniji sta Philadelphia ali Filadelfija (1.580.863) in Pittsburgh (302.407). Glavno mesto države in njeno 13. največje mesto je Harrisburg. Pennsylvania ima 225 kilometrov obale ob jezeru Erie in reki Delaware. Država je ena od 13-ih ustanovnih držav ZDA; nastala je leta 1681 kot posledica podelitve kraljevske dežele Williamu Pennu, sinu soimenjaka države. Del Pensilvanije (ob reki Delaware) je bil skupaj s sedanjo zvezno državo Delaware prej organiziran kot kolonija Nova Švedska. To je bila druga država, ki je ratificirala ameriško ustavo 12. decembra 1787. Dvorana Independence, kjer sta bili pripravljeni deklaracija o neodvisnosti ZDA in ameriška ustava, se nahaja v največjem mestu države Philadelphia. Med ameriško državljansko vojno se je bitka pri Gettysburgu odvijala v južni osrednji regiji države. Valley Forge blizu Filadelfije je bil v grenki zimi 1777–78 sedež generala Washingtona. Prav tako je Pensilvanija ena od štirih zveznih držav ZDA, ki je skupnost ali ang. Commonwealth (druge so Massachusetts, Virginija in Kentucky). Pensilvanija je ena najbolj pomembnih držav v zgodovini ZDA. Velja za zibelko Ameriškega naroda. Tu so bile podpisane deklaracija o neodvisnosti ZDA, članki o konfederaciji in ustava ZDA. Po državi so poimenovali več plovil Vojne mornarice ZDA - USS Pennsylvania. Na začetku je bila Filadelfija prvo glavno novoustanovljenih ZDA, nato je ta naziv predalo drugim mestom (tudi New Yorku) ter dokler ni bilo zasnovano Okrožje Columbia (District of Columbia) je ta naziv prešel že osem mest (nekateri jim pravijo tudi The Forgotten Eight). Slika:New Paris Covered Bridge.jpg| New Paris Covered Bridge. Slika:Philadelphia City Hall (146070095).jpeg| Pogled v središču Filadelfije na mestno hišo (City Hall). Slika:Duquesne Incline from top.jpg| Duquesne Incline s pogledom na Pittsburgh.
Pensilvanija in Tuskegeejski letalci · Pensilvanija in Združene države Amerike ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Tuskegeejski letalci · Prva svetovna vojna in Združene države Amerike ·
Rasizem
Risba lobanj, s kakršnimi so zagovorniki rasizma »znanstveno« dokazovali, da so črnci ravno tako različni od belcev kot šimpanzi Rasizem je oblika diskriminacije, ki jo pogosto razlagajo kot skrajni vidik negativnega nacionalizma.
Rasizem in Tuskegeejski letalci · Rasizem in Združene države Amerike ·
Richard Nixon
Richard Milhous Nixon, ameriški politik, * 9. januar 1913, Yorba Linda, Kalifornija, ZDA, † 22. april 1994, New York, ZDA.
Richard Nixon in Tuskegeejski letalci · Richard Nixon in Združene države Amerike ·
Ronald Reagan
Ronald Wilson Reagan, ameriški filmski igralec, politik in predsednik ZDA, * 6. februar, 1911, Tampico, Illinois, † 5. junij, 2004.
Ronald Reagan in Tuskegeejski letalci · Ronald Reagan in Združene države Amerike ·
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Sredozemsko morje in Tuskegeejski letalci · Sredozemsko morje in Združene države Amerike ·
Teksas
Teksas (angleško Texas; špansko Texas ali Tejas) je druga največja zvezna država ZDA z glavnim mestom Austin.
Teksas in Tuskegeejski letalci · Teksas in Združene države Amerike ·
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna (znana tudi kot druga indokitajska vojna) je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže.
Tuskegeejski letalci in Vietnamska vojna · Vietnamska vojna in Združene države Amerike ·
Vojna za Tihi ocean
Vojna za Tihi ocean je potekala od 7.
Tuskegeejski letalci in Vojna za Tihi ocean · Vojna za Tihi ocean in Združene države Amerike ·
Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike
Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je najvišje sodišče zveznega sodstva Združenih držav Amerike.
Tuskegeejski letalci in Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike · Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike in Združene države Amerike ·
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Tuskegeejski letalci in Washington, D.C. · Washington, D.C. in Združene države Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Tuskegeejski letalci in Združene države Amerike imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Tuskegeejski letalci in Združene države Amerike
Primerjava med Tuskegeejski letalci in Združene države Amerike
Tuskegeejski letalci 137 odnose, medtem ko je Združene države Amerike 596. Saj imajo skupno 30, indeks Jaccard je 4.09% = 30 / (137 + 596).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Tuskegeejski letalci in Združene države Amerike. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: