Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Trst in Veliki trg, Trst

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Trst in Veliki trg, Trst

Trst vs. Veliki trg, Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Veliki trg, uradno Trg enotnosti Italije (italijansko: piazza dell'Unità d'Italia), je glavni in največji trg v Trstu.

Podobnosti med Trst in Veliki trg, Trst

Trst in Veliki trg, Trst še 22 stvari v skupni (v Unijapedija): Beneška republika, Istra, Italija, Italijanščina, Karel VI. Habsburški, Lipica, Lloydova palača, Trst, Marija Terezija, Obala, Občinska palača, Trst, Palača, Palača Modello, Trst, Palača Pitteri, Trst, Palača Stratti, Trst, Palača Vanoli, Trst, Pristanišče, Prva svetovna vojna, Starorimska civilizacija, Tržaški zaliv, Trgovina, Trst, Vladna palača, Trst.

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Beneška republika in Trst · Beneška republika in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Istra in Trst · Istra in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Italija in Trst · Italija in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Italijanščina in Trst · Italijanščina in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Karel VI. Habsburški

Karel VI.

Karel VI. Habsburški in Trst · Karel VI. Habsburški in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Lipica

Lipica je naselje v Občini Sežana in najpomembnejše slovensko konjeniško središče na kraški planoti, ob cesti Sežana-mejni prehod Lipica.

Lipica in Trst · Lipica in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Lloydova palača, Trst

Lloydova palača Lloydova palača se nahaja na Trgu Unità v Trstu.

Lloydova palača, Trst in Trst · Lloydova palača, Trst in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Marija Terezija in Trst · Marija Terezija in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Obala

rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.

Obala in Trst · Obala in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Občinska palača, Trst

Občinska palača (italijansko Palazzo del Municipio di Trieste), je stavba občinske uprave, ki se nahaja na osrednjem delu Velikega trga v Trstu, nasproti morja.

Občinska palača, Trst in Trst · Občinska palača, Trst in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Palača

Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.

Palača in Trst · Palača in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Palača Modello, Trst

Trst, Palača Modello Palača Modello je eno od poslopij, ki obkrožajo Trg Unità v Trstu.

Palača Modello, Trst in Trst · Palača Modello, Trst in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Palača Pitteri, Trst

Palača Pitteri stoji na Trgu Unità v Trstu.

Palača Pitteri, Trst in Trst · Palača Pitteri, Trst in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Palača Stratti, Trst

Trst, Palača Stratti Palača Stratti je eno od poslopij, ki obkrožajo Trg Unità v Trstu, in sicer osrednja zgradba na desni Občinske palače.

Palača Stratti, Trst in Trst · Palača Stratti, Trst in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Palača Vanoli, Trst

Trst, Palača Vanoli (detajl) Palača Vanoli je ena od zgradb, ki obkrožajo Trg Unità v Trstu.

Palača Vanoli, Trst in Trst · Palača Vanoli, Trst in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Pristanišče

Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.

Pristanišče in Trst · Pristanišče in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Prva svetovna vojna in Trst · Prva svetovna vojna in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Starorimska civilizacija in Trst · Starorimska civilizacija in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Tržaški zaliv

Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.

Trst in Tržaški zaliv · Tržaški zaliv in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Trgovina

Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.

Trgovina in Trst · Trgovina in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Trst in Trst · Trst in Veliki trg, Trst · Poglej več »

Vladna palača, Trst

Vladna palača je prva palača na levi strani (gledano iz morja) na Velikem trgu v Trstu, ta je skupaj z gričem Svetega Justa najbolj obiskana turistična točka v središču mesta.

Trst in Vladna palača, Trst · Veliki trg, Trst in Vladna palača, Trst · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Trst in Veliki trg, Trst

Trst 188 odnose, medtem ko je Veliki trg, Trst 54. Saj imajo skupno 22, indeks Jaccard je 9.09% = 22 / (188 + 54).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Trst in Veliki trg, Trst. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: