Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Trebonijan Gal in Valerijan (rimski cesar)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Trebonijan Gal in Valerijan (rimski cesar)

Trebonijan Gal vs. Valerijan (rimski cesar)

Gaj Vibij Trebonijan Gal (latinsko) je bil od junija 251 do avgusta 253 socesar Rimskega cesarstva, * 206, Rimska Italija, † avgust 253, Interamna (sedanji Terni), Rimska Italija. Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.

Podobnosti med Trebonijan Gal in Valerijan (rimski cesar)

Trebonijan Gal in Valerijan (rimski cesar) še 16 stvari v skupni (v Unijapedija): Anatolija, Antiohija, Antoninska kuga, Armenija, Šapur I., Cezar (naslov), Decij, Emilijan (rimski cesar), Goti, Herenij Etrusk, Latinščina, Rimski konzul, Rimsko cesarstvo, Sasanidsko cesarstvo, Seznam rimskih cesarjev, Sirija (rimska provinca).

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Anatolija in Trebonijan Gal · Anatolija in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Antiohija in Trebonijan Gal · Antiohija in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Antoninska kuga

Antoninska kuga leta 165-180, znana tudi galenska kuga po zdravniku Galenu, ki jo je opisal, je bila pandemija črnih koz ali ošpic, ki je izbruhnila v Rimskem cesarstvu po vrnitvi vojakov s pohoda na Bližnjem vzhodu.

Antoninska kuga in Trebonijan Gal · Antoninska kuga in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Armenija in Trebonijan Gal · Armenija in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Šapur I.

Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎, novoperzijsko شاپور‎), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.

Šapur I. in Trebonijan Gal · Šapur I. in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Cezar (naslov)

Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.

Cezar (naslov) in Trebonijan Gal · Cezar (naslov) in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Decij

Gaj Mesij Kvint Trajan Decij (latinsko), včasih krajše Trajan Decij, je bil od leta 249 do 251 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 201, Budalia, Gornja Mezija, Rimsko cesarstvo, † junij 251, Abrit, Spodnja Mezija, Rimsko cesarstvo. Decija so kot uglednega politika v času vladavine Filipa Arabca za cesarja proglasili njegovi vojaki po zadušitvi upora v Meziji. Leta 249 je pri Veroni porazil Filipa Arabca in ga ubil, potem pa ga je senat priznal za zakonitega cesarja. Decij je med svojim vladanjem poskušal okrepiti rimsko državo in njeno vero, kar je privedlo do preganjanja in usmrtitev številnih uglednih kristjanov, vključno s papežem Fabijanom leta 250. V zadnjem letu vladanja je vladal skupaj s sinom Herenijem Etruskom, dokler niso leta 251 v bitki pri Abritu oba ubili Goti.

Decij in Trebonijan Gal · Decij in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Emilijan (rimski cesar)

Mark Emilij Emilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 253, * okoli 210, Afrika, † september 253.

Emilijan (rimski cesar) in Trebonijan Gal · Emilijan (rimski cesar) in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Goti in Trebonijan Gal · Goti in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Herenij Etrusk

Kvint Herenij Etrusk Mesij Decij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je skupaj s svojim očetom Decijem vladal leta 251, * okoli 227, † junij 251, Bitka pri Abritu.

Herenij Etrusk in Trebonijan Gal · Herenij Etrusk in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Latinščina in Trebonijan Gal · Latinščina in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Rimski konzul

Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.

Rimski konzul in Trebonijan Gal · Rimski konzul in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Rimsko cesarstvo in Trebonijan Gal · Rimsko cesarstvo in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Sasanidsko cesarstvo in Trebonijan Gal · Sasanidsko cesarstvo in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Seznam rimskih cesarjev

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.

Seznam rimskih cesarjev in Trebonijan Gal · Seznam rimskih cesarjev in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Sirija (rimska provinca)

Sirija, zgodnja rimska provinca.

Sirija (rimska provinca) in Trebonijan Gal · Sirija (rimska provinca) in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Trebonijan Gal in Valerijan (rimski cesar)

Trebonijan Gal 34 odnose, medtem ko je Valerijan (rimski cesar) 54. Saj imajo skupno 16, indeks Jaccard je 18.18% = 16 / (34 + 54).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Trebonijan Gal in Valerijan (rimski cesar). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »