Podobnosti med Teorija superstrun in Vesolje
Teorija superstrun in Vesolje še 18 stvari v skupni (v Unijapedija): Elektromagnetna interakcija, Fizika, Frekvenca, Galaksija, Hitrost svetlobe, Kvantna mehanika, Močna jedrska sila, Narava, Osnovna sila, Osnovni delec, Prostor, Prostor-čas, Razsežnost (vektorski prostor), Rdeči premik, Snov, Splošna teorija relativnosti, Težnost, Ukrivljenost.
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Elektromagnetna interakcija in Teorija superstrun · Elektromagnetna interakcija in Vesolje ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Teorija superstrun · Fizika in Vesolje ·
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Frekvenca in Teorija superstrun · Frekvenca in Vesolje ·
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Galaksija in Teorija superstrun · Galaksija in Vesolje ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Teorija superstrun · Hitrost svetlobe in Vesolje ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Kvantna mehanika in Teorija superstrun · Kvantna mehanika in Vesolje ·
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Močna jedrska sila in Teorija superstrun · Močna jedrska sila in Vesolje ·
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Narava in Teorija superstrun · Narava in Vesolje ·
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Osnovna sila in Teorija superstrun · Osnovna sila in Vesolje ·
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Osnovni delec in Teorija superstrun · Osnovni delec in Vesolje ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Prostor in Teorija superstrun · Prostor in Vesolje ·
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Prostor-čas in Teorija superstrun · Prostor-čas in Vesolje ·
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Razsežnost (vektorski prostor) in Teorija superstrun · Razsežnost (vektorski prostor) in Vesolje ·
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Rdeči premik in Teorija superstrun · Rdeči premik in Vesolje ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Snov in Teorija superstrun · Snov in Vesolje ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Splošna teorija relativnosti in Teorija superstrun · Splošna teorija relativnosti in Vesolje ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Teorija superstrun in Težnost · Težnost in Vesolje ·
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Teorija superstrun in Ukrivljenost · Ukrivljenost in Vesolje ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Teorija superstrun in Vesolje imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Teorija superstrun in Vesolje
Primerjava med Teorija superstrun in Vesolje
Teorija superstrun 40 odnose, medtem ko je Vesolje 132. Saj imajo skupno 18, indeks Jaccard je 10.47% = 18 / (40 + 132).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Teorija superstrun in Vesolje. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: