36 odnosi: Absolutna ničla, Atmosfera (enota), Carnotov izrek (termodinamika), Celzijeva temperaturna lestvica, Deoksiribonukleinska kislina, Električna prevodnost, Fahrenheitova temperaturna lestvica, Fizikalna količina, Ion, Kalcij, Kelvin, Koža, Kvadratni meter, Led, Mielin, Plin, Plinski termometer, Poprova meta, Pretvorba enot za temperaturo, Prostornina, Rankinova temperaturna lestvica, Réaumurjeva temperaturna lestvica, Receptor (biokemija), Red velikosti (temperatura), Standardni pogoji, Tališče, Telo (fizika), Termodinamika, Termometer, Titan (element), Tlak, Toplota, Voda, Vrelišče, 1997, 2002.
Absolutna ničla
Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.
Novo!!: Temperatura in Absolutna ničla · Poglej več »
Atmosfera (enota)
Atmosfêra je starejša (prepovedana) enota za tlak, ki ni v sistemu SI, njena približna vrednost je 1 bar.
Novo!!: Temperatura in Atmosfera (enota) · Poglej več »
Carnotov izrek (termodinamika)
Carnotov izrek (tudi Carnotovo pravilo) podaja načelo izkoristka idealnega toplotnega oziroma hladilnega stroja.
Novo!!: Temperatura in Carnotov izrek (termodinamika) · Poglej več »
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Novo!!: Temperatura in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Novo!!: Temperatura in Deoksiribonukleinska kislina · Poglej več »
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Novo!!: Temperatura in Električna prevodnost · Poglej več »
Fahrenheitova temperaturna lestvica
Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.
Novo!!: Temperatura in Fahrenheitova temperaturna lestvica · Poglej več »
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Novo!!: Temperatura in Fizikalna količina · Poglej več »
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Novo!!: Temperatura in Ion · Poglej več »
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Novo!!: Temperatura in Kalcij · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Temperatura in Kelvin · Poglej več »
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Novo!!: Temperatura in Koža · Poglej več »
Kvadratni meter
Kvadrátni méter (oznaka m²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.
Novo!!: Temperatura in Kvadratni meter · Poglej več »
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Novo!!: Temperatura in Led · Poglej več »
Mielin
Mielín je sestavina mielínske ovójnice, ki vsebuje 30 odstotkov beljakovin in 70 odstotkov lipidov, z visoko koncentracijo holesterola in fosfolipidov.
Novo!!: Temperatura in Mielin · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Temperatura in Plin · Poglej več »
Plinski termometer
Slika prikazuje volumsko in tlačno izvedbo plinskega termometra Plínski termométer ali plínski toplomér je fizikalna merilna priprava za merjenje temperature, ki deluje na načelu raztezanja idealnega plina.
Novo!!: Temperatura in Plinski termometer · Poglej več »
Poprova meta
Ilustracija iz leta 1887 Pôprova méta (znanstveno ime Mentha × piperita) je vrsta iz družine ustnatic.
Novo!!: Temperatura in Poprova meta · Poglej več »
Pretvorba enot za temperaturo
To je priročnik za formule pretvorb temperature in primerjave med osmimi različnimi temperaturnimi lestvicami, nekatere izmed njih se ne uporabljajo več.
Novo!!: Temperatura in Pretvorba enot za temperaturo · Poglej več »
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Novo!!: Temperatura in Prostornina · Poglej več »
Rankinova temperaturna lestvica
Rankinova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1859 predlagal škotski inženir in fizik William John Macquorn Rankine.
Novo!!: Temperatura in Rankinova temperaturna lestvica · Poglej več »
Réaumurjeva temperaturna lestvica
Réaumurjeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1730 predlagal francoski naravoslovec René-Antoine Ferchault de Réaumur.
Novo!!: Temperatura in Réaumurjeva temperaturna lestvica · Poglej več »
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Novo!!: Temperatura in Receptor (biokemija) · Poglej več »
Red velikosti (temperatura)
*.
Novo!!: Temperatura in Red velikosti (temperatura) · Poglej več »
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Novo!!: Temperatura in Standardni pogoji · Poglej več »
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Novo!!: Temperatura in Tališče · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Temperatura in Telo (fizika) · Poglej več »
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Novo!!: Temperatura in Termodinamika · Poglej več »
Termometer
Medicinski živosrebrni termometer Bimetalni mehanski termometer Termométer ali toplomér je priprava za merjenje temperature.
Novo!!: Temperatura in Termometer · Poglej več »
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Novo!!: Temperatura in Titan (element) · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Temperatura in Tlak · Poglej več »
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Novo!!: Temperatura in Toplota · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Temperatura in Voda · Poglej več »
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Novo!!: Temperatura in Vrelišče · Poglej več »
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Temperatura in 1997 · Poglej več »
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Temperatura in 2002 · Poglej več »