Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Tazio Nuvolari in Velika nagrada Tripolija 1933
Tazio Nuvolari in Velika nagrada Tripolija 1933 še 21 stvari v skupni (v Unijapedija): Achille Varzi, Alfa Romeo, Alfa Romeo 8C, Alfred Neubauer, Baconin Borzacchini, Benito Mussolini, Bugatti, Bugatti Type 35, Enzo Ferrari, Giuseppe Campari, Italija, Italijani, Luigi Fagioli, Maserati, Maserati 8CM, Mercedes-Benz, Prva svetovna vojna, Raymond Sommer, Scuderia Ferrari, Velika nagrada Alessandrie 1933, Velika nagrada Tripolija.
Achille Varzi
Achille Varzi, italijanski dirkač, * 8. avgust 1904, Galliate, Italija, † 1. julij 1948, Bremgarten bei Bern, Švica.
Achille Varzi in Tazio Nuvolari · Achille Varzi in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Alfa Romeo
Alfa Romeo je italijanski proizvajalec avtomobilov.
Alfa Romeo in Tazio Nuvolari · Alfa Romeo in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Alfa Romeo 8C
Alfa Romeo 8C je ime za serijo tako avtomobilov kot dirkalnikov Alfa Romeo izdelanih v tridesetih letih 20. stoletja.
Alfa Romeo 8C in Tazio Nuvolari · Alfa Romeo 8C in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Alfred Neubauer
Alfred Neubauer (vzdevek »Don Alfredo«), avstrijski dirkač in dolgoletni športni direktor dirkaškega oddelka Mercedes-Benza, * 29. marec 1891, Maehrisch-Ostrau, Avstro-ogrska (danes Češka), † 22. avgust 1980, Stuttgart, Nemčija.
Alfred Neubauer in Tazio Nuvolari · Alfred Neubauer in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Baconin Borzacchini
Baconin Borzacchini (rojen kot Baconino Francesco Domenico Borzacchini, tudi Mario Umberto Borzacchini), italijanski dirkač, * 28. september 1898, Terni, Umbrija, Italija † 10. september 1933, Monza, Italija.
Baconin Borzacchini in Tazio Nuvolari · Baconin Borzacchini in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Benito Mussolini in Tazio Nuvolari · Benito Mussolini in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Bugatti
Bugatti je proizvajalec avtomobilov, ki ga je ustanovil Italijan Ettore Bugatti v francoskem mestu Molsheim, tedaj del nemškega cesarstva, prenehal je delovati leta 1963.
Bugatti in Tazio Nuvolari · Bugatti in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Bugatti Type 35
Bugatti Type 35C v dirkaških barvah Bugatti Type 35 je najuspešnejši dirkalnik Bugattija in eden najuspešnejših v zgodovini motošporta.
Bugatti Type 35 in Tazio Nuvolari · Bugatti Type 35 in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Enzo Ferrari
Enzo Anselmo Ferrari, dirkač in ustanovitelj Ferrarija, * 18. februar 1898, Emilia-Romagna, Italija, † 14. avgust 1988, Modena, Italija.
Enzo Ferrari in Tazio Nuvolari · Enzo Ferrari in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Giuseppe Campari
Cavaliere Giuseppe Campari, italijanski dirkač in operni pevec, * 8. junij 1892, Graffignana, Italija † 10. september 1933, Monza, Italija.
Giuseppe Campari in Tazio Nuvolari · Giuseppe Campari in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Italija in Tazio Nuvolari · Italija in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Italijani in Tazio Nuvolari · Italijani in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Luigi Fagioli
Luigi Fagioli, italijanski dirkač Formule 1, * 9. junij 1898, Osimo, Italija † 20. junij 1952, Monako.
Luigi Fagioli in Tazio Nuvolari · Luigi Fagioli in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Maserati
Maserati je italijanski proizvajalec športnih avtomobilov.
Maserati in Tazio Nuvolari · Maserati in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Maserati 8CM
Maserati 8CM je Maseratijev dirkalnik, ki je bil v uporabi med sezonama sezone 1933 in sezone 1935, privatniki pa so ga uporabljali vse do sezone 1946, trikrat je nastopil tudi na neprvenstveni dirki Formule 1 za Veliko nagrado Nove Zelandije, med sezonama in.
Maserati 8CM in Tazio Nuvolari · Maserati 8CM in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Mercedes-Benz
Znak podjetja Mercedesov tovornjak iz leta 1932 Mestni avtobus MB Citaro G Mercedes-Benz (skrajšano Mercedes ali Benz) je nemški proizvajalec avtomobilov, avtobusov in tovornjakov, v lasti pa ga ima podjetje Daimler AG.
Mercedes-Benz in Tazio Nuvolari · Mercedes-Benz in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Tazio Nuvolari · Prva svetovna vojna in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Raymond Sommer
Raymond Sommer, francoski dirkač Formule 1, * 31. avgust 1906, Mouzon, Francija, † 10. september 1950, Monza, Italija.
Raymond Sommer in Tazio Nuvolari · Raymond Sommer in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Scuderia Ferrari
Ferrarijevi dirkalniki vseh obdobij leta 2005 na Nürburgringu Enzo Ferrari (levo), ustanovitelj Scuderie Ferrari Scuderia Ferrari Marlboro je ime za Gestione Sportiva, divizijo avtomobilske tovarne Ferrari S.p.A, ki se ukvarja z dirkanjem.
Scuderia Ferrari in Tazio Nuvolari · Scuderia Ferrari in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Velika nagrada Alessandrie 1933
Velika nagrada Alessandrie 1933 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 30. aprila 1933 v italijanskem mestu Alessandria, na dirkališču Circuito Pietro Bordino.
Tazio Nuvolari in Velika nagrada Alessandrie 1933 · Velika nagrada Alessandrie 1933 in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Velika nagrada Tripolija
Velika nagrada Tripolija je bila avtomobilistična dirka, ki je med letoma 1925 in 1940 potekala v okolici libijskega mesta Tripoli.
Tazio Nuvolari in Velika nagrada Tripolija · Velika nagrada Tripolija in Velika nagrada Tripolija 1933 ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Tazio Nuvolari in Velika nagrada Tripolija 1933 imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Tazio Nuvolari in Velika nagrada Tripolija 1933
Primerjava med Tazio Nuvolari in Velika nagrada Tripolija 1933
Tazio Nuvolari 179 odnose, medtem ko je Velika nagrada Tripolija 1933 74. Saj imajo skupno 21, indeks Jaccard je 8.30% = 21 / (179 + 74).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Tazio Nuvolari in Velika nagrada Tripolija 1933. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
