Podobnosti med Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Nemčije še 68 stvari v skupni (v Unijapedija): Afrika, Albreht II. Nemški, Alpe, Atlantski ocean, Augsburg, Šlezija, Baltsko morje, Bavarska, Filip Švabski, Franki, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Friderik III. Habsburški, Galija, Habsburžani, Henrik II. Sveti, Henrik IV. Nemški, Henrik Lev, Henrik V. Nemški, Henrik VI. Hohenstaufen, Henrik VII. Luksemburški, Jeruzalem, Judje, Karel IV. Luksemburški, Karel Plešasti, Karel Veliki, Karolingi, Köln, Klodvik I., Konrad II. Nemški, ..., Konrad III. Nemški, Laba, Langobardi, Lotar I. Karolinški, Lotar Supplinburški, Ludvik IV. Wittelsbaški, Ludvik Pobožni, Merovingi, Napoleon Bonaparte, Nemčija, Nemško cesarstvo, Oton I. Veliki, Oton II., Oton III., Otoni, Papež Aleksander III., Papež Gregor VII., Pipin Mali, Praga, Prusija, Publij Kornelij Tacit, Reformacija, Ren, Rodbina Welf, Rudolf I. Habsburški, Salijci, Sasi, Severno morje, Sigismund Luksemburški, Slovani, Srednji vek, Staufovci, Tridesetletna vojna, Trier, Verdunska pogodba, Wittelsbachi, Worms, Zlata bula (1356). Razširi indeks (38 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Afrika in Sveto rimsko cesarstvo · Afrika in Zgodovina Nemčije ·
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Albreht II. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Albreht II. Nemški in Zgodovina Nemčije ·
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Alpe in Sveto rimsko cesarstvo · Alpe in Zgodovina Nemčije ·
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Atlantski ocean in Sveto rimsko cesarstvo · Atlantski ocean in Zgodovina Nemčije ·
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Augsburg in Sveto rimsko cesarstvo · Augsburg in Zgodovina Nemčije ·
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Šlezija in Sveto rimsko cesarstvo · Šlezija in Zgodovina Nemčije ·
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Baltsko morje in Sveto rimsko cesarstvo · Baltsko morje in Zgodovina Nemčije ·
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Bavarska in Sveto rimsko cesarstvo · Bavarska in Zgodovina Nemčije ·
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Filip Švabski in Sveto rimsko cesarstvo · Filip Švabski in Zgodovina Nemčije ·
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Franki in Sveto rimsko cesarstvo · Franki in Zgodovina Nemčije ·
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Friderik I. Barbarossa in Sveto rimsko cesarstvo · Friderik I. Barbarossa in Zgodovina Nemčije ·
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Friderik II. Hohenstaufen in Sveto rimsko cesarstvo · Friderik II. Hohenstaufen in Zgodovina Nemčije ·
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Friderik III. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo · Friderik III. Habsburški in Zgodovina Nemčije ·
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Galija in Sveto rimsko cesarstvo · Galija in Zgodovina Nemčije ·
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Habsburžani in Sveto rimsko cesarstvo · Habsburžani in Zgodovina Nemčije ·
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Henrik II. Sveti in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik II. Sveti in Zgodovina Nemčije ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Henrik IV. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik IV. Nemški in Zgodovina Nemčije ·
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Henrik Lev in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik Lev in Zgodovina Nemčije ·
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Henrik V. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik V. Nemški in Zgodovina Nemčije ·
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Henrik VI. Hohenstaufen in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik VI. Hohenstaufen in Zgodovina Nemčije ·
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Henrik VII. Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik VII. Luksemburški in Zgodovina Nemčije ·
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Jeruzalem in Sveto rimsko cesarstvo · Jeruzalem in Zgodovina Nemčije ·
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Judje in Sveto rimsko cesarstvo · Judje in Zgodovina Nemčije ·
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Karel IV. Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo · Karel IV. Luksemburški in Zgodovina Nemčije ·
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Karel Plešasti in Sveto rimsko cesarstvo · Karel Plešasti in Zgodovina Nemčije ·
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Karel Veliki in Sveto rimsko cesarstvo · Karel Veliki in Zgodovina Nemčije ·
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Karolingi in Sveto rimsko cesarstvo · Karolingi in Zgodovina Nemčije ·
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Köln in Sveto rimsko cesarstvo · Köln in Zgodovina Nemčije ·
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Klodvik I. in Sveto rimsko cesarstvo · Klodvik I. in Zgodovina Nemčije ·
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Konrad II. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Konrad II. Nemški in Zgodovina Nemčije ·
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Konrad III. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Konrad III. Nemški in Zgodovina Nemčije ·
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Laba in Sveto rimsko cesarstvo · Laba in Zgodovina Nemčije ·
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Langobardi in Sveto rimsko cesarstvo · Langobardi in Zgodovina Nemčije ·
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29. september 855.
Lotar I. Karolinški in Sveto rimsko cesarstvo · Lotar I. Karolinški in Zgodovina Nemčije ·
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Lotar Supplinburški in Sveto rimsko cesarstvo · Lotar Supplinburški in Zgodovina Nemčije ·
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Ludvik IV. Wittelsbaški in Sveto rimsko cesarstvo · Ludvik IV. Wittelsbaški in Zgodovina Nemčije ·
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Ludvik Pobožni in Sveto rimsko cesarstvo · Ludvik Pobožni in Zgodovina Nemčije ·
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Merovingi in Sveto rimsko cesarstvo · Merovingi in Zgodovina Nemčije ·
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Napoleon Bonaparte in Sveto rimsko cesarstvo · Napoleon Bonaparte in Zgodovina Nemčije ·
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Nemčija in Sveto rimsko cesarstvo · Nemčija in Zgodovina Nemčije ·
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Nemško cesarstvo in Sveto rimsko cesarstvo · Nemško cesarstvo in Zgodovina Nemčije ·
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Oton I. Veliki in Sveto rimsko cesarstvo · Oton I. Veliki in Zgodovina Nemčije ·
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Oton II. in Sveto rimsko cesarstvo · Oton II. in Zgodovina Nemčije ·
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Oton III. in Sveto rimsko cesarstvo · Oton III. in Zgodovina Nemčije ·
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Otoni in Sveto rimsko cesarstvo · Otoni in Zgodovina Nemčije ·
Papež Aleksander III.
Papež Aleksander III. (rojen kot Rolando Bandinelli iz rodbine Paperoni), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Siena (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 30. avgust 1181 Civita Castellana blizu Viterba (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Papež Aleksander III. in Sveto rimsko cesarstvo · Papež Aleksander III. in Zgodovina Nemčije ·
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Papež Gregor VII. in Sveto rimsko cesarstvo · Papež Gregor VII. in Zgodovina Nemčije ·
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Pipin Mali in Sveto rimsko cesarstvo · Pipin Mali in Zgodovina Nemčije ·
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Praga in Sveto rimsko cesarstvo · Praga in Zgodovina Nemčije ·
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Prusija in Sveto rimsko cesarstvo · Prusija in Zgodovina Nemčije ·
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Publij Kornelij Tacit in Sveto rimsko cesarstvo · Publij Kornelij Tacit in Zgodovina Nemčije ·
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Reformacija in Sveto rimsko cesarstvo · Reformacija in Zgodovina Nemčije ·
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Ren in Sveto rimsko cesarstvo · Ren in Zgodovina Nemčije ·
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Rodbina Welf in Sveto rimsko cesarstvo · Rodbina Welf in Zgodovina Nemčije ·
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Rudolf I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo · Rudolf I. Habsburški in Zgodovina Nemčije ·
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Salijci in Sveto rimsko cesarstvo · Salijci in Zgodovina Nemčije ·
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Sasi in Sveto rimsko cesarstvo · Sasi in Zgodovina Nemčije ·
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Severno morje in Sveto rimsko cesarstvo · Severno morje in Zgodovina Nemčije ·
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Sigismund Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo · Sigismund Luksemburški in Zgodovina Nemčije ·
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Slovani in Sveto rimsko cesarstvo · Slovani in Zgodovina Nemčije ·
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Srednji vek in Sveto rimsko cesarstvo · Srednji vek in Zgodovina Nemčije ·
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Staufovci in Sveto rimsko cesarstvo · Staufovci in Zgodovina Nemčije ·
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Sveto rimsko cesarstvo in Tridesetletna vojna · Tridesetletna vojna in Zgodovina Nemčije ·
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Sveto rimsko cesarstvo in Trier · Trier in Zgodovina Nemčije ·
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Sveto rimsko cesarstvo in Verdunska pogodba · Verdunska pogodba in Zgodovina Nemčije ·
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Sveto rimsko cesarstvo in Wittelsbachi · Wittelsbachi in Zgodovina Nemčije ·
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Sveto rimsko cesarstvo in Worms · Worms in Zgodovina Nemčije ·
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Sveto rimsko cesarstvo in Zlata bula (1356) · Zgodovina Nemčije in Zlata bula (1356) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Nemčije imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Nemčije
Primerjava med Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo 325 odnose, medtem ko je Zgodovina Nemčije 162. Saj imajo skupno 68, indeks Jaccard je 13.96% = 68 / (325 + 162).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Nemčije. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: