Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Sveto rimsko cesarstvo in Vladislav II. Izgnanec

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Sveto rimsko cesarstvo in Vladislav II. Izgnanec

Sveto rimsko cesarstvo vs. Vladislav II. Izgnanec

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806. Vladislav II.

Podobnosti med Sveto rimsko cesarstvo in Vladislav II. Izgnanec

Sveto rimsko cesarstvo in Vladislav II. Izgnanec še 11 stvari v skupni (v Unijapedija): Šlezija, Baltsko morje, Fevd, Friderik I. Barbarossa, Gdansk, Henrik IV. Nemški, Katolištvo, Konrad III. Nemški, Nemčija, Pjasti, Poljska.

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Šlezija in Sveto rimsko cesarstvo · Šlezija in Vladislav II. Izgnanec · Poglej več »

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Baltsko morje in Sveto rimsko cesarstvo · Baltsko morje in Vladislav II. Izgnanec · Poglej več »

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Fevd in Sveto rimsko cesarstvo · Fevd in Vladislav II. Izgnanec · Poglej več »

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Friderik I. Barbarossa in Sveto rimsko cesarstvo · Friderik I. Barbarossa in Vladislav II. Izgnanec · Poglej več »

Gdansk

Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.

Gdansk in Sveto rimsko cesarstvo · Gdansk in Vladislav II. Izgnanec · Poglej več »

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.

Henrik IV. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik IV. Nemški in Vladislav II. Izgnanec · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Katolištvo in Sveto rimsko cesarstvo · Katolištvo in Vladislav II. Izgnanec · Poglej več »

Konrad III. Nemški

Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.

Konrad III. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Konrad III. Nemški in Vladislav II. Izgnanec · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Nemčija in Sveto rimsko cesarstvo · Nemčija in Vladislav II. Izgnanec · Poglej več »

Pjasti

Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.

Pjasti in Sveto rimsko cesarstvo · Pjasti in Vladislav II. Izgnanec · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poljska in Sveto rimsko cesarstvo · Poljska in Vladislav II. Izgnanec · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Sveto rimsko cesarstvo in Vladislav II. Izgnanec

Sveto rimsko cesarstvo 325 odnose, medtem ko je Vladislav II. Izgnanec 46. Saj imajo skupno 11, indeks Jaccard je 2.96% = 11 / (325 + 46).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Sveto rimsko cesarstvo in Vladislav II. Izgnanec. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »