Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Stefan-Boltzmannov zakon in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Stefan-Boltzmannov zakon in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina še 21 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Annalen der Physik, Boltzmannova konstanta, Fizika, Fotoelektrični pojav, Foton, Gibanje, Isaac Newton, James Hopwood Jeans, Jožef Stefan, Ludwig Edward Boltzmann, Max Planck, Platina, Prapok, Satjendra Nat Bose, Sončeva masa, Temperatura, Točnost in natančnost, Vesolje, Voda, Wilhelm Wien.
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Stefan-Boltzmannov zakon · Albert Einstein in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Annalen der Physik
Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.
Annalen der Physik in Stefan-Boltzmannov zakon · Annalen der Physik in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Boltzmannova konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon · Boltzmannova konstanta in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Stefan-Boltzmannov zakon · Fizika in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Fotoelektrični pojav in Stefan-Boltzmannov zakon · Fotoelektrični pojav in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Stefan-Boltzmannov zakon · Foton in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Stefan-Boltzmannov zakon · Gibanje in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Stefan-Boltzmannov zakon · Isaac Newton in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
James Hopwood Jeans
Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.
James Hopwood Jeans in Stefan-Boltzmannov zakon · James Hopwood Jeans in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Jožef Stefan in Stefan-Boltzmannov zakon · Jožef Stefan in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Ludwig Edward Boltzmann
Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Ludwig Edward Boltzmann in Stefan-Boltzmannov zakon · Ludwig Edward Boltzmann in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Max Planck in Stefan-Boltzmannov zakon · Max Planck in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Platina in Stefan-Boltzmannov zakon · Platina in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Prapok in Stefan-Boltzmannov zakon · Prapok in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Satjendra Nat Bose
Satjendra Nat Bose, indijski fizik in matematik, * 1. januar 1894, Kalkuta, Indija, † 4. februar 1974, Kalkuta.
Satjendra Nat Bose in Stefan-Boltzmannov zakon · Satjendra Nat Bose in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Sončeva masa in Stefan-Boltzmannov zakon · Sončeva masa in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Stefan-Boltzmannov zakon in Temperatura · Temperatura in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Stefan-Boltzmannov zakon in Točnost in natančnost · Točnost in natančnost in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Stefan-Boltzmannov zakon in Vesolje · Vesolje in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Stefan-Boltzmannov zakon in Voda · Voda in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Wilhelm Wien
Wilhelm Carl Werner Otto Fritz Franz Wien, nemški fizik, * 13. januar 1864, Gaffken (sedaj Parusnoje, Kaliningrajska oblast, Rusija) pri Fischhausnu (sedaj Primorsk), Vzhodna Prusija, † 30. avgust 1928, München, Nemčija.
Stefan-Boltzmannov zakon in Wilhelm Wien · Wilhelm Wien in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Stefan-Boltzmannov zakon in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Stefan-Boltzmannov zakon in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Primerjava med Stefan-Boltzmannov zakon in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Stefan-Boltzmannov zakon 179 odnose, medtem ko je Časovni pregled življenja Alberta Einsteina 259. Saj imajo skupno 21, indeks Jaccard je 4.79% = 21 / (179 + 259).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Stefan-Boltzmannov zakon in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
