Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Stefan-Boltzmannov zakon in Wienov zakon
Stefan-Boltzmannov zakon in Wienov zakon še 44 stvari v skupni (v Unijapedija): Absolutna temperatura, Barva, Bela, Boltzmannova konstanta, Celzijeva temperaturna lestvica, Draperjeva točka, Elektromagnetno valovanje, Fizika, Fizikalna konstanta, Fizikalni zakon, Fotosfera, Hitrost svetlobe, Infrardeče valovanje, Kelvin, Led, Leto, Max Planck, Mikročrna luknja, Mikrovalovi, Ozračje, Planckov zakon, Planckova konstanta, Planckova temperatura, Platina, Prapok, Prasevanje, Rdeča, Rumena, Sekunda, Sevanje, ..., Sonce, Standardni pogoji, Supernova, Tališče, Taljenje, Telo (fizika), Temperatura, Termodinamika, Titan (element), Valovna dolžina, Vesolje, Vodik, Wilhelm Wien, Zvezda. Razširi indeks (14 več) »
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Absolutna temperatura in Stefan-Boltzmannov zakon · Absolutna temperatura in Wienov zakon ·
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Barva in Stefan-Boltzmannov zakon · Barva in Wienov zakon ·
Bela
Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).
Bela in Stefan-Boltzmannov zakon · Bela in Wienov zakon ·
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Boltzmannova konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon · Boltzmannova konstanta in Wienov zakon ·
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Celzijeva temperaturna lestvica in Stefan-Boltzmannov zakon · Celzijeva temperaturna lestvica in Wienov zakon ·
Draperjeva točka
kovinske palice. Draperjeva točka je približna temperatura, pri kateri skoraj vse trdnine oddajajo vidno svetlobo zaradi sevanja črnega telesa.
Draperjeva točka in Stefan-Boltzmannov zakon · Draperjeva točka in Wienov zakon ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Stefan-Boltzmannov zakon · Elektromagnetno valovanje in Wienov zakon ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Stefan-Boltzmannov zakon · Fizika in Wienov zakon ·
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Fizikalna konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon · Fizikalna konstanta in Wienov zakon ·
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Fizikalni zakon in Stefan-Boltzmannov zakon · Fizikalni zakon in Wienov zakon ·
Fotosfera
Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.
Fotosfera in Stefan-Boltzmannov zakon · Fotosfera in Wienov zakon ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Stefan-Boltzmannov zakon · Hitrost svetlobe in Wienov zakon ·
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Infrardeče valovanje in Stefan-Boltzmannov zakon · Infrardeče valovanje in Wienov zakon ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Stefan-Boltzmannov zakon · Kelvin in Wienov zakon ·
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Led in Stefan-Boltzmannov zakon · Led in Wienov zakon ·
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Leto in Stefan-Boltzmannov zakon · Leto in Wienov zakon ·
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Max Planck in Stefan-Boltzmannov zakon · Max Planck in Wienov zakon ·
Mikročrna luknja
Míkročŕna lúknja ali kvantnomehanska čŕna lúknja je majhna črna luknja, pri kateri imajo kvantnomehanski pojavi pomembno vlogo.
Mikročrna luknja in Stefan-Boltzmannov zakon · Mikročrna luknja in Wienov zakon ·
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Mikrovalovi in Stefan-Boltzmannov zakon · Mikrovalovi in Wienov zakon ·
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Ozračje in Stefan-Boltzmannov zakon · Ozračje in Wienov zakon ·
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Planckov zakon in Stefan-Boltzmannov zakon · Planckov zakon in Wienov zakon ·
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Planckova konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon · Planckova konstanta in Wienov zakon ·
Planckova temperatura
Planckova temperatura (oznaka T_ \) je naravna enota za temperaturo, ki meri 1,416785 K. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova masa in Planckov čas).
Planckova temperatura in Stefan-Boltzmannov zakon · Planckova temperatura in Wienov zakon ·
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Platina in Stefan-Boltzmannov zakon · Platina in Wienov zakon ·
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Prapok in Stefan-Boltzmannov zakon · Prapok in Wienov zakon ·
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Prasevanje in Stefan-Boltzmannov zakon · Prasevanje in Wienov zakon ·
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Rdeča in Stefan-Boltzmannov zakon · Rdeča in Wienov zakon ·
Rumena
Rumêna je barva svetlobe z valovno dolžino 565-590 nm ali mešanica rdeče in zelene svetlobe, ki je videti iste barve.
Rumena in Stefan-Boltzmannov zakon · Rumena in Wienov zakon ·
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Sekunda in Stefan-Boltzmannov zakon · Sekunda in Wienov zakon ·
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Sevanje in Stefan-Boltzmannov zakon · Sevanje in Wienov zakon ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Sonce in Stefan-Boltzmannov zakon · Sonce in Wienov zakon ·
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Standardni pogoji in Stefan-Boltzmannov zakon · Standardni pogoji in Wienov zakon ·
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Stefan-Boltzmannov zakon in Supernova · Supernova in Wienov zakon ·
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Stefan-Boltzmannov zakon in Tališče · Tališče in Wienov zakon ·
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Stefan-Boltzmannov zakon in Taljenje · Taljenje in Wienov zakon ·
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Stefan-Boltzmannov zakon in Telo (fizika) · Telo (fizika) in Wienov zakon ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Stefan-Boltzmannov zakon in Temperatura · Temperatura in Wienov zakon ·
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Stefan-Boltzmannov zakon in Termodinamika · Termodinamika in Wienov zakon ·
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Stefan-Boltzmannov zakon in Titan (element) · Titan (element) in Wienov zakon ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Stefan-Boltzmannov zakon in Valovna dolžina · Valovna dolžina in Wienov zakon ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Stefan-Boltzmannov zakon in Vesolje · Vesolje in Wienov zakon ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Stefan-Boltzmannov zakon in Vodik · Vodik in Wienov zakon ·
Wilhelm Wien
Wilhelm Carl Werner Otto Fritz Franz Wien, nemški fizik, * 13. januar 1864, Gaffken (sedaj Parusnoje, Kaliningrajska oblast, Rusija) pri Fischhausnu (sedaj Primorsk), Vzhodna Prusija, † 30. avgust 1928, München, Nemčija.
Stefan-Boltzmannov zakon in Wilhelm Wien · Wienov zakon in Wilhelm Wien ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Stefan-Boltzmannov zakon in Zvezda · Wienov zakon in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Stefan-Boltzmannov zakon in Wienov zakon imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Stefan-Boltzmannov zakon in Wienov zakon
Primerjava med Stefan-Boltzmannov zakon in Wienov zakon
Stefan-Boltzmannov zakon 179 odnose, medtem ko je Wienov zakon 66. Saj imajo skupno 44, indeks Jaccard je 17.96% = 44 / (179 + 66).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Stefan-Boltzmannov zakon in Wienov zakon. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
