Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Stefan-Boltzmannov zakon in Uvod v kvantno mehaniko

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Stefan-Boltzmannov zakon in Uvod v kvantno mehaniko

Stefan-Boltzmannov zakon vs. Uvod v kvantno mehaniko

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ. Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Podobnosti med Stefan-Boltzmannov zakon in Uvod v kvantno mehaniko

Stefan-Boltzmannov zakon in Uvod v kvantno mehaniko še 19 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Annalen der Physik, Astronomsko telo, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Fizika, Fotoelektrični pojav, Foton, Hitrost svetlobe, Infrardeče valovanje, James Clerk Maxwell, Lom svetlobe, Masa, Max Planck, Planckov zakon, Planckova konstanta, Točnost in natančnost, Toplotno sevanje, Vodik.

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Stefan-Boltzmannov zakon · Albert Einstein in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Annalen der Physik

Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.

Annalen der Physik in Stefan-Boltzmannov zakon · Annalen der Physik in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Astronomsko telo in Stefan-Boltzmannov zakon · Astronomsko telo in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Elektromagnetno polje in Stefan-Boltzmannov zakon · Elektromagnetno polje in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Elektromagnetno valovanje in Stefan-Boltzmannov zakon · Elektromagnetno valovanje in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Stefan-Boltzmannov zakon · Fizika in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Fotoelektrični pojav in Stefan-Boltzmannov zakon · Fotoelektrični pojav in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Foton in Stefan-Boltzmannov zakon · Foton in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Hitrost svetlobe in Stefan-Boltzmannov zakon · Hitrost svetlobe in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Infrardeče valovanje in Stefan-Boltzmannov zakon · Infrardeče valovanje in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

James Clerk Maxwell in Stefan-Boltzmannov zakon · James Clerk Maxwell in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Lom svetlobe

lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.

Lom svetlobe in Stefan-Boltzmannov zakon · Lom svetlobe in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Masa in Stefan-Boltzmannov zakon · Masa in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Max Planck in Stefan-Boltzmannov zakon · Max Planck in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Planckov zakon in Stefan-Boltzmannov zakon · Planckov zakon in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Planckova konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon · Planckova konstanta in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Stefan-Boltzmannov zakon in Točnost in natančnost · Točnost in natančnost in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Toplotno sevanje

vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.

Stefan-Boltzmannov zakon in Toplotno sevanje · Toplotno sevanje in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Stefan-Boltzmannov zakon in Vodik · Uvod v kvantno mehaniko in Vodik · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Stefan-Boltzmannov zakon in Uvod v kvantno mehaniko

Stefan-Boltzmannov zakon 179 odnose, medtem ko je Uvod v kvantno mehaniko 131. Saj imajo skupno 19, indeks Jaccard je 6.13% = 19 / (179 + 131).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Stefan-Boltzmannov zakon in Uvod v kvantno mehaniko. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: