Podobnosti med Staro asirsko cesarstvo in Sumerija
Staro asirsko cesarstvo in Sumerija še 46 stvari v skupni (v Unijapedija): Adab, Akadščina, Akadsko kraljestvo, Akšak, Alabaster, Amoriti, Babilon, Babilonija, Bakrena doba, Bronasta doba, Džemdet Nasr, Ešnuna, Egipt, Elam, Enlil, Ensi, Eridu, Gutijci, Hamurabi, Hetiti, Irak, Isin, Ječmen, Kamena doba, Kiš, Klinopis, Lagaš, Larsa, Lazurni kamen, Marduk, ..., Mari, Mezopotamija, Nipur, Pšenica, Sargon Akadski, Semitski jeziki, Sin (mitologija), Srebro, Sredozemsko morje, Sumerščina, Uma, Ur, Uruk, Utu, Zigurat, Zlato. Razširi indeks (16 več) »
Adab
Adab ali Udab (sumersko Adabki, črkovano UD.NUNKI je bil starodavno sumersko mesto med Telohom in Nipurjem. Njegovi ostanki so v sodobni Bismayi v iraškem governoratu Wasit.
Adab in Staro asirsko cesarstvo · Adab in Sumerija ·
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Akadščina in Staro asirsko cesarstvo · Akadščina in Sumerija ·
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Akadsko kraljestvo in Staro asirsko cesarstvo · Akadsko kraljestvo in Sumerija ·
Akšak
Akšak (sumersko 𒌔𒆠, akšak) je bilo mesto starodavni Sumeriji na severni meji Akadskega kraljestva, ki se je včasih istovetilo z babilonskim Upijem (grško Opis).
Akšak in Staro asirsko cesarstvo · Akšak in Sumerija ·
Alabaster
Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.
Alabaster in Staro asirsko cesarstvo · Alabaster in Sumerija ·
Amoriti
Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.
Amoriti in Staro asirsko cesarstvo · Amoriti in Sumerija ·
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Babilon in Staro asirsko cesarstvo · Babilon in Sumerija ·
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Babilonija in Staro asirsko cesarstvo · Babilonija in Sumerija ·
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin. Sodobni raziskovalci menijo, da je to obdobje podskupina širšega neolitika, prejšnji učenjaki pa so ga opredelili kot prehodno obdobje med neolitikom in bronasto dobo. Velja tudi za prvo fazo od treh v kovinski dobi. Arheološko najdišče Belovode na planini Rudnik v ima najstarejše varno datirane dokaze o taljenju bakra pri visoki temperaturi na svetu iz leta 5000 pr. n. št. (7000 pred sedanjostjo). Prehod iz bakrene dobe v bronasto dobo se je v Evropi zgodil med poznim 5. in poznim 3. tisočletjem pr. n. št. Na antičnem Bližnjem vzhodu je bakrena doba zajemala približno isto obdobje, ki se je začelo v poznem 5. tisočletju pred našim štetjem in je trajalo približno tisočletje, preden je povzročilo zgodnjo bronasto dobo. Kljub temu je študija v reviji Antiquity iz leta 2013 poročala o najdbi pločevinaste bronaste folije iz arheološkega najdišča Pločnik iz l. 4650 pr. n. št., kot tudi 14 drugih artefaktov iz Bolgarije in Srbije iz obdobja pred 4000 pr. n. št., kar je pokazalo, da je bil zgodnji kositrni bron pogostejši, kot se je mislilo prej, in se je neodvisno razvil v Evropi 1500 let pred prvimi zlitinami kositrnega brona na Bližnjem vzhodu.
Bakrena doba in Staro asirsko cesarstvo · Bakrena doba in Sumerija ·
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Bronasta doba in Staro asirsko cesarstvo · Bronasta doba in Sumerija ·
Džemdet Nasr
Džemdet Nasr (arabsko جمدة نصر) je arheološko najdišče (tell) v iraškem governoratu Babil, najbolj znano po njem imenovanem džemdet-nasrskem zgodovinskem obdobju (3100-2900 pr. n. št.). Najdišče je prvi izkopaval Stephen Langdon leta 1926 in v veliki zgradbi iz blatne opeka, v kateri naj bi bilo upravno središče mesta, odkril praklinopisne glinaste tablice.
Džemdet Nasr in Staro asirsko cesarstvo · Džemdet Nasr in Sumerija ·
Ešnuna
Babilonija v času Hamurabija, okoli 1792-1750 pr. n. št. Ešnuna, sodobni Tell Asmar v provinci Diyala, Irak, je bila sumersko in kasneje akadsko mesto in mestna država v osrednji Mezopotamiji.
Ešnuna in Staro asirsko cesarstvo · Ešnuna in Sumerija ·
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Egipt in Staro asirsko cesarstvo · Egipt in Sumerija ·
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Elam in Staro asirsko cesarstvo · Elam in Sumerija ·
Enlil
Enlil (sumersko 𒀭𒂗𒆤 dEN.LÍL, Gospodar vetraHalloran 2006.Holland 2009, str. 114.Nemet-Nejat 1998, str. 182.) kasneje znan kot Elil, je bil mezopotamski bog, povezan z vetrom, zrakom, zemljo in neurji.
Enlil in Staro asirsko cesarstvo · Enlil in Sumerija ·
Ensi
Ensi ali patesi (sumersko klinopisno EN.SI ali PA.TE.SI, (100x24px100x28px100x24px), ki morda pomeni gospodar orne zemlje, posojen v akadščino kot iššakkum) je sumerski naslov, s katerim so naslavljali vladarja ali princa mestne države.
Ensi in Staro asirsko cesarstvo · Ensi in Sumerija ·
Eridu
Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.
Eridu in Staro asirsko cesarstvo · Eridu in Sumerija ·
Gutijci
Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.
Gutijci in Staro asirsko cesarstvo · Gutijci in Sumerija ·
Hamurabi
Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.
Hamurabi in Staro asirsko cesarstvo · Hamurabi in Sumerija ·
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Hetiti in Staro asirsko cesarstvo · Hetiti in Sumerija ·
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Irak in Staro asirsko cesarstvo · Irak in Sumerija ·
Isin
Isin (sumersko I3-si-inki), sodobni Ishan al-Bahriyat, je arheološko najdišče v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah.
Isin in Staro asirsko cesarstvo · Isin in Sumerija ·
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Ječmen in Staro asirsko cesarstvo · Ječmen in Sumerija ·
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Kamena doba in Staro asirsko cesarstvo · Kamena doba in Sumerija ·
Kiš
Antična sumerska mesta Kiš (sumersko Kiš, transliterirano Kiŝki, akadsko kiššatu) je bilo antično mesto v Sumeriji, za katero se domneva, da je stalo blizu sedanjega Tell al-Uhaymirja v iraškem governoratu Babil, kakšnih 12 km vzhodno od Babilona in 80 km južno od Bagdada.
Kiš in Staro asirsko cesarstvo · Kiš in Sumerija ·
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Klinopis in Staro asirsko cesarstvo · Klinopis in Sumerija ·
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Lagaš in Staro asirsko cesarstvo · Lagaš in Sumerija ·
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Larsa in Staro asirsko cesarstvo · Larsa in Sumerija ·
Lazurni kamen
Lapis lazuli (/ ˈlæpɪs ˈlæzjʊli, -laɪ /) ali na kratko lapis je globoko modra metamorfna kamnina, ki se uporablja kot poldragi kamen, ki je bil že od antike cenjen zaradi svoje intenzivne barve.
Lazurni kamen in Staro asirsko cesarstvo · Lazurni kamen in Sumerija ·
Marduk
Upodobitev Marduka Marduk je v babilonski mitologiji glavni bog.
Marduk in Staro asirsko cesarstvo · Marduk in Sumerija ·
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Mari in Staro asirsko cesarstvo · Mari in Sumerija ·
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Mezopotamija in Staro asirsko cesarstvo · Mezopotamija in Sumerija ·
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Nipur in Staro asirsko cesarstvo · Nipur in Sumerija ·
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Pšenica in Staro asirsko cesarstvo · Pšenica in Sumerija ·
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Sargon Akadski in Staro asirsko cesarstvo · Sargon Akadski in Sumerija ·
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Semitski jeziki in Staro asirsko cesarstvo · Semitski jeziki in Sumerija ·
Sin (mitologija)
Sīn ali Suen (akadsko 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn) ali Nana (sumersko 𒀭𒋀𒆠 DŠEŠ.KI, DNANNA) je bil v mezopotamski sumerski, akadski, asirski in babilonski mitologijo bog lune.
Sin (mitologija) in Staro asirsko cesarstvo · Sin (mitologija) in Sumerija ·
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Srebro in Staro asirsko cesarstvo · Srebro in Sumerija ·
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Sredozemsko morje in Staro asirsko cesarstvo · Sredozemsko morje in Sumerija ·
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Staro asirsko cesarstvo in Sumerščina · Sumerščina in Sumerija ·
Uma
Uma ali Umma, sodobni Umm al-Aqarib, Provinca Dhi Qar, Irak, je bila starodavno mesto v Sumeriji.
Staro asirsko cesarstvo in Uma · Sumerija in Uma ·
Ur
Ur (Sumersko: Urim, Akadsko: Uru,أور) je bila pomembna sumerska mestna državica v antični Mezopotamiji.
Staro asirsko cesarstvo in Ur · Sumerija in Ur ·
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Staro asirsko cesarstvo in Uruk · Sumerija in Uruk ·
Utu
Mezopotamski sončni bog Šamaš na reliefu iz Nimruda Utu (akadski prevod sumerskega UD - Sonce, asirsko-babilonsko Šamaš – Sonce) je bil v sumerski mitologiji bog Sonca.
Staro asirsko cesarstvo in Utu · Sumerija in Utu ·
Zigurat
Rekonstrukcija fasade na Novosumerskem Velikem Ziguratu v Uru, blizu Nasiriyah, Irak Zigurat (/zɪɡʊˌræt/, Akadsko ziqqurat, zaqāru pomeni "graditi na dvignjenem območju") je bila ogromna struktura, ki so jih gradili v stari mezopotamski dolini in na zahodni iranski planoti in ima obliko stopničaste piramide.
Staro asirsko cesarstvo in Zigurat · Sumerija in Zigurat ·
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Staro asirsko cesarstvo in Sumerija imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Staro asirsko cesarstvo in Sumerija
Primerjava med Staro asirsko cesarstvo in Sumerija
Staro asirsko cesarstvo 167 odnose, medtem ko je Sumerija 136. Saj imajo skupno 46, indeks Jaccard je 15.18% = 46 / (167 + 136).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Staro asirsko cesarstvo in Sumerija. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: