Podobnosti med Splošni gravitacijski zakon in Ubežna hitrost
Splošni gravitacijski zakon in Ubežna hitrost še 12 stvari v skupni (v Unijapedija): Fizika, Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Hitrost, Isaac Newton, Masa, Planet, Razdalja, Sila, Skalar, Težnost, Točkasto telo.
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Splošni gravitacijski zakon · Fizika in Ubežna hitrost ·
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Gravitacijska konstanta in Splošni gravitacijski zakon · Gravitacijska konstanta in Ubežna hitrost ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijsko polje in Splošni gravitacijski zakon · Gravitacijsko polje in Ubežna hitrost ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Hitrost in Splošni gravitacijski zakon · Hitrost in Ubežna hitrost ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Splošni gravitacijski zakon · Isaac Newton in Ubežna hitrost ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Splošni gravitacijski zakon · Masa in Ubežna hitrost ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Planet in Splošni gravitacijski zakon · Planet in Ubežna hitrost ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Razdalja in Splošni gravitacijski zakon · Razdalja in Ubežna hitrost ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Sila in Splošni gravitacijski zakon · Sila in Ubežna hitrost ·
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Skalar in Splošni gravitacijski zakon · Skalar in Ubežna hitrost ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Splošni gravitacijski zakon in Težnost · Težnost in Ubežna hitrost ·
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Splošni gravitacijski zakon in Točkasto telo · Točkasto telo in Ubežna hitrost ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Splošni gravitacijski zakon in Ubežna hitrost imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Splošni gravitacijski zakon in Ubežna hitrost
Primerjava med Splošni gravitacijski zakon in Ubežna hitrost
Splošni gravitacijski zakon 32 odnose, medtem ko je Ubežna hitrost 65. Saj imajo skupno 12, indeks Jaccard je 12.37% = 12 / (32 + 65).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Splošni gravitacijski zakon in Ubežna hitrost. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: