Podobnosti med Soteska Olduvai in Zavarovano območje Ngorongoro
Soteska Olduvai in Zavarovano območje Ngorongoro še 10 stvari v skupni (v Unijapedija): Bazalt, Homo habilis, Narodni park Serengeti, Nemška Vzhodna Afrika, Ol Doinyo Lengai, Osamelec, Prva svetovna vojna, Tanzanija, Veliki tektonski jarek, Vulkanski pepel.
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Bazalt in Soteska Olduvai · Bazalt in Zavarovano območje Ngorongoro ·
Homo habilis
Homo habilis oziroma spretni človek je prva človeška oblika v človeški evoluciji.
Homo habilis in Soteska Olduvai · Homo habilis in Zavarovano območje Ngorongoro ·
Narodni park Serengeti
right Narodni park Serengeti leži na meji med Kenijo in Tanzanijo v južni Afriki.
Narodni park Serengeti in Soteska Olduvai · Narodni park Serengeti in Zavarovano območje Ngorongoro ·
Nemška Vzhodna Afrika
Nemška Vzhodna Afrika je nekdanja nemška kolonija v času od 1885 do 1919.
Nemška Vzhodna Afrika in Soteska Olduvai · Nemška Vzhodna Afrika in Zavarovano območje Ngorongoro ·
Ol Doinyo Lengai
Ol Doinyo Lengai (tudi Oldoinyo Lengai, 'Božja gora' v masajskem jeziku) je aktivni vulkan, ki leži v Gregorijevem prelomu, stranski veji Velikega tektonskega jarka, južno od jezera Natron v Tanzaniji v Afriki.
Ol Doinyo Lengai in Soteska Olduvai · Ol Doinyo Lengai in Zavarovano območje Ngorongoro ·
Osamelec
Osamelec Uluru Osamelec je vzpetina, ki se dviga iz sicer ravnega površja in ni del nobenega hribovja.
Osamelec in Soteska Olduvai · Osamelec in Zavarovano območje Ngorongoro ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Soteska Olduvai · Prva svetovna vojna in Zavarovano območje Ngorongoro ·
Tanzanija
Združena republika Tanzanija (svahilsko Jamhuri ya Muungano wa Tanzania) ali krajše Tanzanija je vzhodnoafriška obmorska država, nastala z združitvijo Tanganjike in Zanzibarja leta 1964.
Soteska Olduvai in Tanzanija · Tanzanija in Zavarovano območje Ngorongoro ·
Veliki tektonski jarek
Veliki tektonski jarek tudi Vzhodnoafriški riftni jarek ali Vzhodnoafriški tektonski jarek (angl. East African Rift (EAR) ali East African Rift System (EARS)) je aktiven kontinentalni riftni jarek v Vzhodni Afriki.
Soteska Olduvai in Veliki tektonski jarek · Veliki tektonski jarek in Zavarovano območje Ngorongoro ·
Vulkanski pepel
Vulkanski pepel Vulkanski pepel je fin prah s premerom zrnc manjšim od 2 mm, ki pade na zemljo po izbruhu ognjenika.
Soteska Olduvai in Vulkanski pepel · Vulkanski pepel in Zavarovano območje Ngorongoro ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Soteska Olduvai in Zavarovano območje Ngorongoro imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Soteska Olduvai in Zavarovano območje Ngorongoro
Primerjava med Soteska Olduvai in Zavarovano območje Ngorongoro
Soteska Olduvai 30 odnose, medtem ko je Zavarovano območje Ngorongoro 40. Saj imajo skupno 10, indeks Jaccard je 14.29% = 10 / (30 + 40).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Soteska Olduvai in Zavarovano območje Ngorongoro. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: