Podobnosti med Seznam vojaških vsebin in Wilhelm von Tegetthoff
Seznam vojaških vsebin in Wilhelm von Tegetthoff še 14 stvari v skupni (v Unijapedija): Admiral, Bitka pri Visu (1866), Bojna ladja, Fregata, Kapitan bojne ladje, Kapitan fregate, Kapitan korvete, Kontraadmiral, Poročnik bojne ladje, Poročnik fregate, Prva svetovna vojna, Stotnik, Viceadmiral, Vojna mornarica.
Admiral
SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.
Admiral in Seznam vojaških vsebin · Admiral in Wilhelm von Tegetthoff ·
Bitka pri Visu (1866)
Bitka pri Visu je bila največja pomorska bitka v Jadranskem morju.
Bitka pri Visu (1866) in Seznam vojaških vsebin · Bitka pri Visu (1866) in Wilhelm von Tegetthoff ·
Bojna ladja
HMS ''Royal Oak'' (08) leta 1937 portoriškega otoka Vieques leta 1984 HMS ''Dreadnought'' v pristanišču okoli 1906-07. Ladja je bila prednica bojnih ladij ''Yamato'', največja in najmočnejša uporabljena bojna ladja do sedaj, med preskusom v polni moči v zalivu Sukumo oktobra 1941 ''Petropavlovsk'', zgrajena leta 1915, v Helsingforsu, 31. marca 1921 preimenovana v ''Marat'' ''Richelieu'', po popravilu v ZDA septembra 1943 Bôjna ládja (tudi oklépnicaFaktopedija, str. 262.) je tip velike vojne ladje, ki je bila značilna za pomorsko bojevanje pred in med prvo svetovno vojno ter drugo svetovno vojno.
Bojna ladja in Seznam vojaških vsebin · Bojna ladja in Wilhelm von Tegetthoff ·
Fregata
Ameriška sodobna fregata USS ''Elrod'' Fregáta je tip vojne ladje za opravljanje različnih nalog.
Fregata in Seznam vojaških vsebin · Fregata in Wilhelm von Tegetthoff ·
Kapitan bojne ladje
SV Kapitan bojne ladje je drugi najvišji pomorsko-častniški čin Slovenski vojski.
Kapitan bojne ladje in Seznam vojaških vsebin · Kapitan bojne ladje in Wilhelm von Tegetthoff ·
Kapitan fregate
SV Kapitan fregate je pomorski častniški čin (kopenski ekvivalent je podpolkovnik).
Kapitan fregate in Seznam vojaških vsebin · Kapitan fregate in Wilhelm von Tegetthoff ·
Kapitan korvete
SV Kapitan korvete je pomorski častniški čin (kopenski ekvivalent je major).
Kapitan korvete in Seznam vojaških vsebin · Kapitan korvete in Wilhelm von Tegetthoff ·
Kontraadmiral
SV Kontraadmiral je pomorski čin; kopenski ekvivalent je generalmajor.
Kontraadmiral in Seznam vojaških vsebin · Kontraadmiral in Wilhelm von Tegetthoff ·
Poročnik bojne ladje
SV Poročnik bojne ladje je pomorski častniški čin (kopenski ekvivalent je stotnik).
Poročnik bojne ladje in Seznam vojaških vsebin · Poročnik bojne ladje in Wilhelm von Tegetthoff ·
Poročnik fregate
SV Poročnik fregate je pomorski častniški čin (kopenski ekvivalent je nadporočnik).
Poročnik fregate in Seznam vojaških vsebin · Poročnik fregate in Wilhelm von Tegetthoff ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Seznam vojaških vsebin · Prva svetovna vojna in Wilhelm von Tegetthoff ·
Stotnik
Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.
Seznam vojaških vsebin in Stotnik · Stotnik in Wilhelm von Tegetthoff ·
Viceadmiral
SV Viceadmiral je pomorski vojaški čin; kopenski ekvivalent je generalpodpolkovnik.
Seznam vojaških vsebin in Viceadmiral · Viceadmiral in Wilhelm von Tegetthoff ·
Vojna mornarica
Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.
Seznam vojaških vsebin in Vojna mornarica · Vojna mornarica in Wilhelm von Tegetthoff ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam vojaških vsebin in Wilhelm von Tegetthoff imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam vojaških vsebin in Wilhelm von Tegetthoff
Primerjava med Seznam vojaških vsebin in Wilhelm von Tegetthoff
Seznam vojaških vsebin 4035 odnose, medtem ko je Wilhelm von Tegetthoff 85. Saj imajo skupno 14, indeks Jaccard je 0.34% = 14 / (4035 + 85).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam vojaških vsebin in Wilhelm von Tegetthoff. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: