Podobnosti med Seznam vojaških vsebin in Vojne ladje
Seznam vojaških vsebin in Vojne ladje še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Amfibijskodesantna ladja, Bojevanje, Bojna križarka, Bojna ladja, Fregata, Hitri jurišni čoln, Izkrcanje, Konvencionalna letalonosilka, Kraljeva vojna mornarica, Križarka, Lahka letalonosilka, Letalonosilka, Letalonosilka V/STOL, Minoiskalec, Minolovec, Orožje, Prva svetovna vojna, Raketna križarka, Raketna topnjača, Raketni rušilec, Rušilec, Superletalonosilka, Top, Vojaške ladje, Vojak, Vojna mornarica.
Amfibijskodesantna ladja
Juan Carlos I (L61) Amfibijskodesantna ladja je vrsta vojne ladje, ki je namenjena izvajanju amfibijskodesantnega bojevanja; torej za prevoz mornariške pehote oz.
Amfibijskodesantna ladja in Seznam vojaških vsebin · Amfibijskodesantna ladja in Vojne ladje ·
Bojevanje
Bojevanje je vojskovanje pod določenimi pogoji (teren, vremenski pogoji, orožje,...).
Bojevanje in Seznam vojaških vsebin · Bojevanje in Vojne ladje ·
Bojna križarka
SMS ''Moltke'' Bojna križarka je tip večje vojne ladje, ki je bila v uporabi v prvi polovici 20.
Bojna križarka in Seznam vojaških vsebin · Bojna križarka in Vojne ladje ·
Bojna ladja
HMS ''Royal Oak'' (08) leta 1937 portoriškega otoka Vieques leta 1984 HMS ''Dreadnought'' v pristanišču okoli 1906-07. Ladja je bila prednica bojnih ladij ''Yamato'', največja in najmočnejša uporabljena bojna ladja do sedaj, med preskusom v polni moči v zalivu Sukumo oktobra 1941 ''Petropavlovsk'', zgrajena leta 1915, v Helsingforsu, 31. marca 1921 preimenovana v ''Marat'' ''Richelieu'', po popravilu v ZDA septembra 1943 Bôjna ládja (tudi oklépnicaFaktopedija, str. 262.) je tip velike vojne ladje, ki je bila značilna za pomorsko bojevanje pred in med prvo svetovno vojno ter drugo svetovno vojno.
Bojna ladja in Seznam vojaških vsebin · Bojna ladja in Vojne ladje ·
Fregata
Ameriška sodobna fregata USS ''Elrod'' Fregáta je tip vojne ladje za opravljanje različnih nalog.
Fregata in Seznam vojaških vsebin · Fregata in Vojne ladje ·
Hitri jurišni čoln
HPL-21 ''Ankaran'' Hítri júrišni čôln (tudi patrúljni čôlni, sarkastično bojne ladje majhnih mornaric) je hitra, lahka, majhna vojna ladja, ki je namenjena za.
Hitri jurišni čoln in Seznam vojaških vsebin · Hitri jurišni čoln in Vojne ladje ·
Izkrcanje
Izkrcanje ameriških marincev na plaži »Utah« med operacijo Overlord Izkrcanje je pomorska oblika desanta, ko amfibijskodesantne ladje prepeljejo izkrcevalno moštvo (po navadi marince, lahko tudi enote kopenske vojske) na obalo, kjer jih izkrcajo.
Izkrcanje in Seznam vojaških vsebin · Izkrcanje in Vojne ladje ·
Konvencionalna letalonosilka
Japonska konvencionalna letalonosilka Akagi Konvencionalne letalonosilke so letalonosilke, zgrajene med drugo svetovno vojno ali takoj po njej (nekatere konv. letalonosilke so bile operativne do leta 1992).
Konvencionalna letalonosilka in Seznam vojaških vsebin · Konvencionalna letalonosilka in Vojne ladje ·
Kraljeva vojna mornarica
Kraljeva vojna mornarica (angleško Royal Navy; kratica RN) je vojna mornarica Združenega kraljestva.
Kraljeva vojna mornarica in Seznam vojaških vsebin · Kraljeva vojna mornarica in Vojne ladje ·
Križarka
Križarke razreda Atlant Krížarka je hitra, oklepljena in dobro oborožena vojna ladja, ki lahko predstavlja jedro pomorske bojne skupine, a je tudi primerna za samostojno delovanje.
Križarka in Seznam vojaških vsebin · Križarka in Vojne ladje ·
Lahka letalonosilka
Cavour (C 550) Lahke letalonosilke so letalonosilke, ki lahko sprejmejo le manjše število letal in helikopterjev.
Lahka letalonosilka in Seznam vojaških vsebin · Lahka letalonosilka in Vojne ladje ·
Letalonosilka
Ameriška letalonosilka Gerald R. Ford (CVN-78), trenutno največja in najmodernejša letalonosilka na svetu Letalonosilka je vrsta vojne ladje, ki služi kot plavajoča letalska baza.
Letalonosilka in Seznam vojaških vsebin · Letalonosilka in Vojne ladje ·
Letalonosilka V/STOL
V/STOL letalonosilka ''Novorosijsk'' razreda Kiev Letalonosilke V/STOL so letalonosilke, ki nosijo letala tipa V/STOL.
Letalonosilka V/STOL in Seznam vojaških vsebin · Letalonosilka V/STOL in Vojne ladje ·
Minoiskalec
Minoiskalec ''Fische'' Minoiskalec je vrsta vojaškega plovila, ki ga uvrščamo med plovila za protiminsko bojevanje.
Minoiskalec in Seznam vojaških vsebin · Minoiskalec in Vojne ladje ·
Minolovec
Ameriški minolovec ''USS Raven'' Minolovec (angleško Minesweeper) je vrsta vojaške ladje, ki jo uvrščamo med plovila za protiminsko bojevanje.
Minolovec in Seznam vojaških vsebin · Minolovec in Vojne ladje ·
Orožje
Orožje na ogled v muzeju Oróžje je snov, predmet ali naprava, ki se uporablja pri bojevanju; lahko za obrambo ali napad.
Orožje in Seznam vojaških vsebin · Orožje in Vojne ladje ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Seznam vojaških vsebin · Prva svetovna vojna in Vojne ladje ·
Raketna križarka
Raketna križarka Маршал Устинов Raketna križarka je sodobna križarka, katere glavno oborožitev predstavljajo raketni sistemi.
Raketna križarka in Seznam vojaških vsebin · Raketna križarka in Vojne ladje ·
Raketna topnjača
Raketna topnjača razreda Osa Raketna topnjača je sodobna topnjača, katere glavno oborožitev predstavljajo raketni sistemi.
Raketna topnjača in Seznam vojaških vsebin · Raketna topnjača in Vojne ladje ·
Raketni rušilec
Rušilci razreda Fregat Raketni rušilec je sodobni rušilec, katerega glavno oborožitev predstavljajo raketni sistemi.
Raketni rušilec in Seznam vojaških vsebin · Raketni rušilec in Vojne ladje ·
Rušilec
Rušilci razreda Fregat razreda Arleigh Burke Rušílec je hitra, okretna vojna ladja z veliko vzdržljivostjo, namenjena spremljanju večjih ladij v floti, konvoju ali bojni skupini ali za njihovo obrambo pred močnimi napadalci kratkega dosega.
Rušilec in Seznam vojaških vsebin · Rušilec in Vojne ladje ·
Superletalonosilka
Superletalonosilke v vsaki državi Charles de Gaulle Superletalonosilka je neuradni naziv za največje letalonosilke in se je včasih uporabljal za različne predstavnice, ki so vsaka ob svojem času postavile nove mejnike v izgradnji teh največjih ladij.
Seznam vojaških vsebin in Superletalonosilka · Superletalonosilka in Vojne ladje ·
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Seznam vojaških vsebin in Top · Top in Vojne ladje ·
Vojaške ladje
Različne vojaške ladje Mornariške ladje so vojaške ladje, ki jih uporablja vojna mornarica.
Seznam vojaških vsebin in Vojaške ladje · Vojaške ladje in Vojne ladje ·
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Seznam vojaških vsebin in Vojak · Vojak in Vojne ladje ·
Vojna mornarica
Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.
Seznam vojaških vsebin in Vojna mornarica · Vojna mornarica in Vojne ladje ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam vojaških vsebin in Vojne ladje imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam vojaških vsebin in Vojne ladje
Primerjava med Seznam vojaških vsebin in Vojne ladje
Seznam vojaških vsebin 4035 odnose, medtem ko je Vojne ladje 58. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 0.64% = 26 / (4035 + 58).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam vojaških vsebin in Vojne ladje. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: