Podobnosti med Seznam matematičnih vsebin in Zgodovina matematike
Seznam matematičnih vsebin in Zgodovina matematike še 39 stvari v skupni (v Unijapedija): Algebra, Astronomija, Carl Friedrich Gauss, Celo število, Delitelj, Desetiški številski sistem, Elipsa, Enačba, Geometrija, Geometrijsko telo, Krog, Kvader, Kvadrat (geometrija), Kvadratna enačba, Kvadratni koren, Kvadratni koren števila 2, Kvadratno število, Kvadratura kroga, Linearna enačba, Matematika, Negativno število, Pi, Pitagorejska trojica, Pitagorov izrek, Ploščina, Praštevilo, Pravokotni trikotnik, Pravokotnik, Pravokotnost, Razmerje, ..., Rhindov matematični papirus, Seštevanje, Stožec, Talesov izrek, Trikotnik, Ulomek, Uporabna matematika, Verižni ulomek, Zgodovina števila π. Razširi indeks (9 več) »
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Algebra in Seznam matematičnih vsebin · Algebra in Zgodovina matematike ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Seznam matematičnih vsebin · Astronomija in Zgodovina matematike ·
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Carl Friedrich Gauss in Seznam matematičnih vsebin · Carl Friedrich Gauss in Zgodovina matematike ·
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Celo število in Seznam matematičnih vsebin · Celo število in Zgodovina matematike ·
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Delitelj in Seznam matematičnih vsebin · Delitelj in Zgodovina matematike ·
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Desetiški številski sistem in Seznam matematičnih vsebin · Desetiški številski sistem in Zgodovina matematike ·
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Elipsa in Seznam matematičnih vsebin · Elipsa in Zgodovina matematike ·
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Enačba in Seznam matematičnih vsebin · Enačba in Zgodovina matematike ·
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Geometrija in Zgodovina matematike ·
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Geometrijsko telo in Seznam matematičnih vsebin · Geometrijsko telo in Zgodovina matematike ·
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.
Krog in Seznam matematičnih vsebin · Krog in Zgodovina matematike ·
Kvader
Kvader Kvader (tudi kuboid) je geometrijsko telo - pokončna prizma, ki ima za osnovno ploskev pravokotnik.
Kvader in Seznam matematičnih vsebin · Kvader in Zgodovina matematike ·
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Kvadrat (geometrija) in Seznam matematičnih vsebin · Kvadrat (geometrija) in Zgodovina matematike ·
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Kvadratna enačba in Seznam matematičnih vsebin · Kvadratna enačba in Zgodovina matematike ·
Kvadratni koren
Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.
Kvadratni koren in Seznam matematičnih vsebin · Kvadratni koren in Zgodovina matematike ·
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Kvadratni koren števila 2 in Seznam matematičnih vsebin · Kvadratni koren števila 2 in Zgodovina matematike ·
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Kvadratno število in Seznam matematičnih vsebin · Kvadratno število in Zgodovina matematike ·
Kvadratura kroga
Krog in kvadrat z enako ploščino Kvadratúra króga je znan problem klasične geometrije.
Kvadratura kroga in Seznam matematičnih vsebin · Kvadratura kroga in Zgodovina matematike ·
Linearna enačba
Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.
Linearna enačba in Seznam matematičnih vsebin · Linearna enačba in Zgodovina matematike ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Matematika in Zgodovina matematike ·
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Negativno število in Seznam matematičnih vsebin · Negativno število in Zgodovina matematike ·
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Pi in Seznam matematičnih vsebin · Pi in Zgodovina matematike ·
Pitagorejska trojica
Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.
Pitagorejska trojica in Seznam matematičnih vsebin · Pitagorejska trojica in Zgodovina matematike ·
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Pitagorov izrek in Seznam matematičnih vsebin · Pitagorov izrek in Zgodovina matematike ·
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Ploščina in Seznam matematičnih vsebin · Ploščina in Zgodovina matematike ·
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Praštevilo in Seznam matematičnih vsebin · Praštevilo in Zgodovina matematike ·
Pravokotni trikotnik
Pravokótni trikótnik je trikotnik, v katerem je eden izmed notranjih kotov pravi, torej meri π/2 oziroma 90°.
Pravokotni trikotnik in Seznam matematičnih vsebin · Pravokotni trikotnik in Zgodovina matematike ·
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Pravokotnik in Seznam matematičnih vsebin · Pravokotnik in Zgodovina matematike ·
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Pravokotnost in Seznam matematičnih vsebin · Pravokotnost in Zgodovina matematike ·
Razmerje
Razmérje v matematiki pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.
Razmerje in Seznam matematičnih vsebin · Razmerje in Zgodovina matematike ·
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Rhindov matematični papirus in Seznam matematičnih vsebin · Rhindov matematični papirus in Zgodovina matematike ·
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Seštevanje in Seznam matematičnih vsebin · Seštevanje in Zgodovina matematike ·
Stožec
Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.
Seznam matematičnih vsebin in Stožec · Stožec in Zgodovina matematike ·
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Seznam matematičnih vsebin in Talesov izrek · Talesov izrek in Zgodovina matematike ·
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Seznam matematičnih vsebin in Trikotnik · Trikotnik in Zgodovina matematike ·
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Seznam matematičnih vsebin in Ulomek · Ulomek in Zgodovina matematike ·
Uporabna matematika
letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.
Seznam matematičnih vsebin in Uporabna matematika · Uporabna matematika in Zgodovina matematike ·
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Seznam matematičnih vsebin in Verižni ulomek · Verižni ulomek in Zgodovina matematike ·
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Seznam matematičnih vsebin in Zgodovina števila π · Zgodovina števila π in Zgodovina matematike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam matematičnih vsebin in Zgodovina matematike imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam matematičnih vsebin in Zgodovina matematike
Primerjava med Seznam matematičnih vsebin in Zgodovina matematike
Seznam matematičnih vsebin 2202 odnose, medtem ko je Zgodovina matematike 65. Saj imajo skupno 39, indeks Jaccard je 1.72% = 39 / (2202 + 65).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam matematičnih vsebin in Zgodovina matematike. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: