Hitreje kot brskalnik!
63 odnosi: Anthony Giddens, Atentat, Čile, Berlin, Boljševiki, Brezposelnost, Centralna obveščevalna agencija, Centralne sile, Clement Attlee, Demokracija, Država, Državni udar, Eduard Bernstein, Etbin Kristan, Fašizem, Franc Ferdinand, Gerhard Schröder, Gordon Brown, Gro Harlem Brundtland, Gvatemala, Hjalmar Branting, Imperializem, Industrijska rezervna armada, Ivica Račan, Jean Jaurès, Jens Stoltenberg, Jože Pučnik, Kapitalizem, Kominterna, Komunizem, Konkurenca, Latinska Amerika, Leonid Brežnjev, Luiz Inácio Lula da Silva, Martti Ahtisaari, Mezdno delo, Nafta, Nelson Mandela, Nemčija, Nikita Hruščov, Obafemi Awolowo, Olof Palme, Otto Bauer, Presežna vrednost, Proletariat, Prva svetovna vojna, Recesija, Ruski imperij, Salvador Allende, Ségolène Royal, ..., Slovenija, Socialna država, Sovjetska zveza, Toomas Hendrik Ilves, Trg, Trygve Lie, Ustava Republike Slovenije, Velika gospodarska kriza, Vladimir Lenin, Walt Brown, Willy Brandt, Zahodna Evropa, Združene države Amerike. Razširi indeks (13 več) »
Anthony Giddens
Anthony Giddens, britanski sociolog, * 18. januar 1938, London, Anglija, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Socialna demokracija in Anthony Giddens · Poglej več »
Atentat
Skica atentata na Franca Ferdinanda Atentát je vsakršno načrtovano dejanje, katerega končni cilj je usmrtitev/umor vidnejšega oz.
Novo!!: Socialna demokracija in Atentat · Poglej več »
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Novo!!: Socialna demokracija in Čile · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Socialna demokracija in Berlin · Poglej več »
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Novo!!: Socialna demokracija in Boljševiki · Poglej več »
Brezposelnost
Sloveniji v letih 1994-2007.
Novo!!: Socialna demokracija in Brezposelnost · Poglej več »
Centralna obveščevalna agencija
Centralno obveščevalna agencija (Central Intelligence Agency) znana tudi pod kratico CIA je civilna obveščevalna služba ZDA zadolžena za zbiranje, shranjevanje in obdelavo podatkov pridobljenih v tujini s pomočjo človeških in elektronskih virov.
Novo!!: Socialna demokracija in Centralna obveščevalna agencija · Poglej več »
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Novo!!: Socialna demokracija in Centralne sile · Poglej več »
Clement Attlee
Grof Clement Attlee, britanski politik in častnik, * 3. januar 1883, Putney, London, Anglija, † 8. oktober 1967.
Novo!!: Socialna demokracija in Clement Attlee · Poglej več »
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Novo!!: Socialna demokracija in Demokracija · Poglej več »
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: Socialna demokracija in Država · Poglej več »
Državni udar
Tajskem leta 2006. Držávni udár ali púč je hitra, nasilna sprememba oblasti.
Novo!!: Socialna demokracija in Državni udar · Poglej več »
Eduard Bernstein
Eduard Bernstein, nemški politik in politični teoretik, * 6. januar 1850, Schöneberg, † 18. december 1932, Berlin.
Novo!!: Socialna demokracija in Eduard Bernstein · Poglej več »
Etbin Kristan
Etbin Kristan, slovenski politik in pisatelj, * 15. april 1867, Ljubljana, † 22. november 1953.
Novo!!: Socialna demokracija in Etbin Kristan · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Socialna demokracija in Fašizem · Poglej več »
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Novo!!: Socialna demokracija in Franc Ferdinand · Poglej več »
Gerhard Schröder
Gerhard Fritz Kurt Schröder, nemški politik, * 7. april 1944, Mossenberg.
Novo!!: Socialna demokracija in Gerhard Schröder · Poglej več »
Gordon Brown
James Gordon Brown, britanski (škotski) politik in zgodovinar, * 20. februar 1951, Giffnock, Renfrewshire, Škotska.
Novo!!: Socialna demokracija in Gordon Brown · Poglej več »
Gro Harlem Brundtland
Gro Harlem Brundtland (rojena kot Gro Harlem), norveška političarka, diplomatka in zdravnica, * 20. april 1939, Oslo.
Novo!!: Socialna demokracija in Gro Harlem Brundtland · Poglej več »
Gvatemala
Gvatemala, je država v Srednji Ameriki.
Novo!!: Socialna demokracija in Gvatemala · Poglej več »
Hjalmar Branting
Karl Hjalmar Branting, švedski politik in državnik, nobelovec, * 23. november 1860, † 24. februar 1925.
Novo!!: Socialna demokracija in Hjalmar Branting · Poglej več »
Imperializem
Kitajske Imperialízem (lat. imperialis.
Novo!!: Socialna demokracija in Imperializem · Poglej več »
Industrijska rezervna armada
Industrijska rezervna armada (izraz uporabljata Marx in Engels) oziroma rezervna armada delovne sile pomeni množico brezposelnih proletarcev, ki strogo gledano niso niti mezdni delavci, saj sploh niso zaposleni.
Novo!!: Socialna demokracija in Industrijska rezervna armada · Poglej več »
Ivica Račan
Ivica Račan, hrvaški politik, * 24. februar 1944, Ebersbach, Nemčija, † 29. april 2007, Zagreb.
Novo!!: Socialna demokracija in Ivica Račan · Poglej več »
Jean Jaurès
Jean Léon Jaurès; s polnim imenom Auguste Marie Joseph Jean Léon Jaurès, francoski politik socialdemokratske usmeritve, * 3. september 1859, Castres, departma Tarn, † 31. julij 1914, Pariz.
Novo!!: Socialna demokracija in Jean Jaurès · Poglej več »
Jens Stoltenberg
Jens Stoltenberg, norveški politik, * 16. marec 1959, Oslo, Norveška.
Novo!!: Socialna demokracija in Jens Stoltenberg · Poglej več »
Jože Pučnik
Jože Pučnik, slovenski politik in sociolog, * 9. marec 1932, Črešnjevec, Slovenska Bistrica, † 11. januar 2003, Nemčija.
Novo!!: Socialna demokracija in Jože Pučnik · Poglej več »
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Novo!!: Socialna demokracija in Kapitalizem · Poglej več »
Kominterna
Kominterna (daljše Komunistična internacionala; rusko Комминтерн, Komintern - Коммунистический интернационал, Kommunističeskij internacional; tudi: Tretja internacionala) je bila mednarodna zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj z vsega sveta.
Novo!!: Socialna demokracija in Kominterna · Poglej več »
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Novo!!: Socialna demokracija in Komunizem · Poglej več »
Konkurenca
thumb Konkurenca pomeni tekmovanje med posamezniki, skupinami, narodi, živalimi, itd.
Novo!!: Socialna demokracija in Konkurenca · Poglej več »
Latinska Amerika
Latinskoameriške države (temno zeleno) Latinska Amerika je ozemlje, ki zavzema večji del obeh Amerik, saj zajema vse panameriške države, razen Združenih držav Amerike in Kanade.
Novo!!: Socialna demokracija in Latinska Amerika · Poglej več »
Leonid Brežnjev
Leonid Iljič Brežnjev, sovjetski komunist, državnik in politik, * 19. december 1906, Kamensko, Ruski imperij (zdaj Kamjanske, Ukrajina), † 10. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza.
Novo!!: Socialna demokracija in Leonid Brežnjev · Poglej več »
Luiz Inácio Lula da Silva
Luiz Inácio Lula da Silva, brazilski politik; * 27. oktober 1945, Caetés.
Novo!!: Socialna demokracija in Luiz Inácio Lula da Silva · Poglej več »
Martti Ahtisaari
Martti Oiva Kalevi Ahtisaari, finski politik in diplomat, nobelov nagrajenec, * 23. junij 1937, Viipuri, Finska (danes Vyborg, Rusija), † 16. oktober 2023.
Novo!!: Socialna demokracija in Martti Ahtisaari · Poglej več »
Mezdno delo
Mezdno delo je družbeni ekonomski odnos, pri katerem delavec svojo delovno silo oddaja v najem, s čimer jo ponuja kot blago.
Novo!!: Socialna demokracija in Mezdno delo · Poglej več »
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Novo!!: Socialna demokracija in Nafta · Poglej več »
Nelson Mandela
Nelson Rolihlahla Mandela, južnoafriški politik in državnik, borec proti apartheidu, * 18. julij 1918, Mvezo, Transkei, Južna Afrika, † 5. december 2013, Johannesburg, Južna Afrika.
Novo!!: Socialna demokracija in Nelson Mandela · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Socialna demokracija in Nemčija · Poglej več »
Nikita Hruščov
Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.
Novo!!: Socialna demokracija in Nikita Hruščov · Poglej več »
Obafemi Awolowo
Jeremiah Obafemi Oyeniyi Awolowo je bil Nigerijski politik, nacionalist, pisatelj * rojen 6. marec 1909 Ikenne, Remo, Južna Nigerija.
Novo!!: Socialna demokracija in Obafemi Awolowo · Poglej več »
Olof Palme
Sven Olof Joachim Palme, švedski politik in državnik, * 30. januar 1927, Stockholm, Švedska, † 28. februar 1986, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Socialna demokracija in Olof Palme · Poglej več »
Otto Bauer
Otto Bauer, nemški general in vojaški veterinar, * 31. avgust 1874, † 11. oktober 1946.
Novo!!: Socialna demokracija in Otto Bauer · Poglej več »
Presežna vrednost
Presežna vrednost in profit strogo gledano nista sopomenki.
Novo!!: Socialna demokracija in Presežna vrednost · Poglej več »
Proletariat
Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov Proletariát (latinsko proletarius, siromašen državljan s številnimi otroci) je po marksistični teoriji eden od dveh družbenih razredov v kapitalističnem sistemu.
Novo!!: Socialna demokracija in Proletariat · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Socialna demokracija in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Recesija
Recesíja je v ekonomiji kontrakcija poslovnega ciklusa oz.
Novo!!: Socialna demokracija in Recesija · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Socialna demokracija in Ruski imperij · Poglej več »
Salvador Allende
Salvador Guillermo Allende Gossens, čilski politik, * 26. junij 1908, Valparaíso, Čile, † 11. september 1973, Santiago de Chile, Čile.
Novo!!: Socialna demokracija in Salvador Allende · Poglej več »
Ségolène Royal
Marie-Ségolène Royal (IPA), francoska političarka, * 22. september 1953, Dakar, Senegal.
Novo!!: Socialna demokracija in Ségolène Royal · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Socialna demokracija in Slovenija · Poglej več »
Socialna država
Socialna država je država, ki si za cilj postavlja socialno varnost in socialno pravičnost za vse svoje prebivalce.
Novo!!: Socialna demokracija in Socialna država · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Socialna demokracija in Sovjetska zveza · Poglej več »
Toomas Hendrik Ilves
Toomas Hendrik Ilves, estonski politik, * 26. december 1953, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Socialna demokracija in Toomas Hendrik Ilves · Poglej več »
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Novo!!: Socialna demokracija in Trg · Poglej več »
Trygve Lie
Trygve Halvdan Lie, norveški pravnik, politik in diplomat, * 16. julij 1896, † 30. december 1968.
Novo!!: Socialna demokracija in Trygve Lie · Poglej več »
Ustava Republike Slovenije
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991.
Novo!!: Socialna demokracija in Ustava Republike Slovenije · Poglej več »
Velika gospodarska kriza
BDP med letoma 1920 in 1940 Velika gospodarska kriza oz.
Novo!!: Socialna demokracija in Velika gospodarska kriza · Poglej več »
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.
Novo!!: Socialna demokracija in Vladimir Lenin · Poglej več »
Walt Brown
Walt Brown, ameriški dirkač Formule 1, * 30. december 1911, Springfield, New York, ZDA, † 29. julij 1951, Williams Grove, Pensilvanija, ZDA.
Novo!!: Socialna demokracija in Walt Brown · Poglej več »
Willy Brandt
Willy Brandt, rojen kot Herbert Ernst Karl Frahm, nemški politik, * 18. december 1913, Lübeck, † 8. oktober 1992, Unkel pri Bonnu.
Novo!!: Socialna demokracija in Willy Brandt · Poglej več »
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Novo!!: Socialna demokracija in Zahodna Evropa · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Socialna demokracija in Združene države Amerike · Poglej več »
