Hitreje kot brskalnik!
32 odnosi: Britanci, Britanski imperij, Edvard VII. Britanski, Edvard VIII. Britanski, Elizabeta II. Britanska, Fašizem, Japonska, Južna Amerika, Jurij III. Britanski, Jurij VI. Britanski, Komunizem, Kralj, Kraljeva vojna mornarica, Kristijan IX. Danski, Nikolaj II. Ruski, Prva svetovna vojna, Skupnost narodov, Socializem, Sredozemlje, Viktorija Britanska, Viljem II. Nemški, Virginija, Wallis Simpson, 1865, 1910, 1911, 1936, 20. januar, 22. junij, 29. januar, 3. junij, 6. maj.
Britanci
Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Britanci · Poglej več »
Britanski imperij
Ozemlja, ki so bila pod nadzorom britanskega imperija (rožnato) Britanski imperij je poimenovanje za politično in ekonomsko skupnost kolonialnih držav in ozemelj pod vlado angleške, nato britanske, kraljevine.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Britanski imperij · Poglej več »
Edvard VII. Britanski
Edvard VII., kralj Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, * 9. november 1841, † 6. maj 1910.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Edvard VII. Britanski · Poglej več »
Edvard VIII. Britanski
Edvard VIII.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Edvard VIII. Britanski · Poglej več »
Elizabeta II. Britanska
Elizabeta II. (izvirno angleško Elizabeth II; rojena kot Elizabeth Alexandra Mary Windsor), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske in držav skupnosti narodov Commonwealtha, * 21. april 1926, London, † 8. september 2022, grad Balmoral, Škotska, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Elizabeta II. Britanska · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Fašizem · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Japonska · Poglej več »
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Južna Amerika · Poglej več »
Jurij III. Britanski
Jurij III. (angleško George III.), britanski kralj, 4. junij 1738, † 29. januar 1820.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Jurij III. Britanski · Poglej več »
Jurij VI. Britanski
Princ Albert (s polnim imenom Albert Frederick Arthur George), se je rodil v času vladavine svoje prababice kraljice Viktorije, kot drugi sin princa Jurija in princese Marije, takratnih vojvode in vojvodinje Yorške.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Jurij VI. Britanski · Poglej več »
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Komunizem · Poglej več »
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Kralj · Poglej več »
Kraljeva vojna mornarica
Kraljeva vojna mornarica (angleško Royal Navy; kratica RN) je vojna mornarica Združenega kraljestva.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Kraljeva vojna mornarica · Poglej več »
Kristijan IX. Danski
Kristijan IX., danski kralj, * 8. april 1818, grad Gottorf v mestu Schleswig, † 29. januar 1906, grad Amalienborg v Kopenhagnu.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Kristijan IX. Danski · Poglej več »
Nikolaj II. Ruski
Nikolaj II.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Nikolaj II. Ruski · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Skupnost narodov
Skupnost narodov (od 1964 samo The Commonwealth) je politično združenje 54 samostojnih suverenih držav, ki so skoraj vse nekdanji teritoriji oz.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Skupnost narodov · Poglej več »
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Socializem · Poglej več »
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Sredozemlje · Poglej več »
Viktorija Britanska
Viktorija (rojena Alexandrina Victoria), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, * 24. maj 1819, † 22. januar 1901.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Viktorija Britanska · Poglej več »
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Viljem II. Nemški · Poglej več »
Virginija
Virgínija (angleško Virginia) je ena od izvirnih trinajstih kolonij ZDA, ki se je uprla britanski nadvladi v ameriški revoluciji.
Novo!!: Jurij V. Britanski in Virginija · Poglej več »
Wallis Simpson
Wallis, vojvodinja Windsorska (rojena kot Bessie Wallis Warfield; poročena kot Wallis Spencer in Wallis Simpson), ameriška človjekoljubinja, * 19. junij 1896According to 1900 census returns, she was born in June 1895, which author Charles Higham asserted was before her parents' marriage (Higham, p. 4).
Novo!!: Jurij V. Britanski in Wallis Simpson · Poglej več »
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Jurij V. Britanski in 1865 · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Jurij V. Britanski in 1910 · Poglej več »
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Jurij V. Britanski in 1911 · Poglej več »
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Jurij V. Britanski in 1936 · Poglej več »
20. januar
20.
Novo!!: Jurij V. Britanski in 20. januar · Poglej več »
22. junij
22.
Novo!!: Jurij V. Britanski in 22. junij · Poglej več »
29. januar
29.
Novo!!: Jurij V. Britanski in 29. januar · Poglej več »
3. junij
3.
Novo!!: Jurij V. Britanski in 3. junij · Poglej več »
6. maj
6.
Novo!!: Jurij V. Britanski in 6. maj · Poglej več »
