Kazalo
266 odnosi: Ada Lovelace, Adolphe Sax, Akustika, Aleksandrija, Alexander Graham Bell, Algoritem, Amplituda, Andreas Werckmeister, Antena, Aparat, Aritmetika, Arthur Honegger, Athanasius Kircher, Švica, Časovni pregled izumov, Časovni pregled tehnike merjenja časa, Bayreuth, BBC, Benjamin Franklin, Beseda, Carnaval, CD, Charles Babbage, Citre, Darius Milhaud, DAT, Datoteka, Dinamo, Državljan Kane, DVD, Dvojiški številski sistem, Električna napetost, Električni krog, Elektrika, Elektronska glasba, Estetika, Etuda, Ferruccio Busoni, Film, Flavta, Fonograf, Fortran, Francis Bacon, Frank Zappa, Frekvenca, Futurizem, Generator, George Noel Gordon Byron, Glasba, Glasbena kompozicija, ... Razširi indeks (216 več) »
Ada Lovelace
Ada Lovelace, britanska matematičarka in programerka, * 10. december 1815, London, Združeno kraljestvo, † 27. november 1852, Marylebone, London.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Ada Lovelace
Adolphe Sax
(Antoine-Joseph) Adolphe Sax, belgijski izumitelj glasbenih instrumentov * 6. november 1814, Dinant, Belgija, † 4. februar 1894, Pariz.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Adolphe Sax
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Akustika
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Aleksandrija
Alexander Graham Bell
Alexander Graham Bell, ameriški znanstvenik, izumitelj, inženir in inovator, * 3. marec 1847, Edinburgh, Škotska, Združeno kraljestvo, † 2. avgust 1922, Beinn Bhreagh, Nova Škotska, Kanada.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Alexander Graham Bell
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Algoritem
Amplituda
Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Amplituda
Andreas Werckmeister
Andreas Werckmeister, nemški baročni organist, skladatelj in glasbeni teoretik, * 30. november 1645, Benneckenstein, † 26. oktober 1706, Halberstadt.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Andreas Werckmeister
Antena
Antena v splošnem označuje elektronsko komponento, namenjeno oddajanju ali sprejemanju radijskih valov (elektromagnetnega valovanja), torej pretvarja spremembe električnega napetosti in toka, ki jih pošilja radijski oddajnik, v elektromagnetno valovanje in obratno.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Antena
Aparat
Aparát (latinsko aparator - priprava, apparare - pripravljati) je priprava ali sestavljena priprava za nek namen ali za opravljanje določenega dela.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Aparat
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Aritmetika
Arthur Honegger
Arthur Honegger, švicarski skladatelj, * 10. marec 1892, Le Havre (Francija), † 27. november 1955, Pariz.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Arthur Honegger
Athanasius Kircher
Athanasius Kircher, nemški jezuit, teolog in učenjak, * 2. maj 1602, Geisa pri Fuldi, Turingija, 27. november 1680, Rim.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Athanasius Kircher
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Švica
Časovni pregled izumov
Seznam časovni pregled izumov na pregleden način predstavlja čas nastopa najpomembnejših izumov.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Časovni pregled izumov
Časovni pregled tehnike merjenja časa
Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Časovni pregled tehnike merjenja časa
Bayreuth
Bayreuth (zgornjefrankovsko; Bareid) je mesto na severnem Bavarskem v Nemčiji, ob reki Rdeči Majni v dolini med Frankovsko Juro in Fichtelgebirge.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Bayreuth
BBC
British Broadcasting Corporation (kratica BBC) je britanska producentska korporacija.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in BBC
Benjamin Franklin
Benjamin Franklin, ameriški tiskar, publicist, novinar, založnik, pisatelj, človekoljub, abolicionist, uradnik, znanstvenik, knjižničar, diplomat, izumitelj, razsvetljenec, državnik in politik, * 17. januar 1706, Boston, Massachusetts, † 17. april 1790, Filadelfija, Pensilvanija.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Benjamin Franklin
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Beseda
Carnaval
Carnaval je bila stoner rock glasbena skupina iz Ljubljane, aktivna od leta 2004 do 2019.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Carnaval
CD
CD ali C/D ali Cd ali cd lahko pomeni: V naravoslovju.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in CD
Charles Babbage
Charles Babbage, FRS, FRSE, angleški matematik, filozof in praračunalnikar, * 26. december 1791, Teignmouth, grofija Devonshire, Anglija, † 18. oktober 1871, London, Anglija.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Charles Babbage
Citre
Citrar Tafelberg Citrar Cítre so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, razširjeno predvsem v alpskih deželah.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Citre
Darius Milhaud
Darius Milhaud, francoski skladatelj in pedagog, * 4. september 1892, Marseille, Francija † 22. junij 1974, Ženeva, Švica.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Darius Milhaud
DAT
Logo R-DAT (skrajšano DAT) je kratica za Rotating Head Digital Audio Tape (digitalni magnetni trak z rotacijsko snemalno/reprodukcijsko glavo).
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in DAT
Datoteka
Datotéka je skupina podatkov v operacijskem sistemu, ki predstavlja zaključeno celoto.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Datoteka
Dinamo
Dinamo je električni generator, ki proizvaja enosmerni tok z uporabo komutatorja.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Dinamo
Državljan Kane
Državljan Kane (angleško Citizen Kane) je ameriški dramski film iz leta 1941.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Državljan Kane
DVD
Uradni logotip DVD-ja DVD je digitalni pomnilniški medij.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in DVD
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Dvojiški številski sistem
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Električna napetost
Električni krog
Eléktrični króg ali eléktrično vézje je vezje, sestavljeno iz izvirov, porabnikov in vodnikov.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Električni krog
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Elektrika
Elektronska glasba
Telharmonium, Thaddeus Cahill 1897 Trautonium, 1928 Elektronska glasba je glasba, ki uporablja elektronska glasbila in elektronsko produkcijsko tehnologijo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Elektronska glasba
Estetika
Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Estetika
Etuda
Etuda (po francoskem izrazu étude, vaja, študija - izgovorjava v slovenščini: »etída«) je kratka skladba z didaktičnim poslanstvom izboljšati tehnično izvajalsko spretnost na solističnem instrumentu.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Etuda
Ferruccio Busoni
Ferruccio (Dante Michelangelo Benvenuto) Busoni, italijanski pianist, skladatelj, dirigent in pedagog, * 1. april 1866, Empoli pri Firencah, † 27. julij 1924, Berlin.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Ferruccio Busoni
Film
9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Film
Flavta
Flavtistka Etruščanska poslikava z igralcem flavte Flavta, slovensko imenovana tudi piščal ali frulica, spada med pihala in je eno prvih glasbil, ki jih je izumil človek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Flavta
Fonograf
Edisonov fonograf Fonograf je mehanska naprava za snemanje zvoka.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Fonograf
Fortran
Fortran (tudi FORTRAN) (akronim angleške besedne zveze FORmula TRANslator - prevajalnik formul) je eden najstarejših visokonivojskih programskih jezikov (nastal je leta 1954 v IBM; razvil ga je John Warner Backus).
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Fortran
Francis Bacon
Sir Francis Bacon, baron Verulamski, 1.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Francis Bacon
Frank Zappa
Frank Vincent ZappaDokler ni našel svojega rojstnega lista, je Zappa mislil, da je bil krščen kot »Francis«, zato se to ime pojavlja na nekaterih zgodnjih albumih.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Frank Zappa
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Frekvenca
Futurizem
Futurízem (latinsko futurum - prihodnost) je umetniška smer 20. stoletja.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Futurizem
Generator
za druge pomene glej Generator (razločitev) Generator je v teoriji grup tisti najmanjši del grupe, s katerim lahko dobimo vse elemente grupe z v grupi določenim množenjem.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Generator
George Noel Gordon Byron
George Noel Gordon Byron, šesti baron Byron Rochdaleski (tudi lord Byron), angleški pesnik, * 22. januar 1788, London, † 19. april 1824, Mesolóngi, Grčija.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in George Noel Gordon Byron
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Glasba
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Glasbena kompozicija
Glasbilo
Glasbílo oziroma glásbeni instrumènt je priprava za izvajanje glasbe.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Glasbilo
Godala
Različna godala Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Godala
Godalni kvartet
Godalni kvartet - od leve proti desni: violina 1, violina 2, viola, violončelo Godalni kvartet je glasbena zasedba, ki sestoji iz štirih godal - najpogosteje dve violini, viola in violončelo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Godalni kvartet
Gramofon
Gramofon iz okoli leta 1979 Gramofón je mehanska naprava za analogno reproduciranje posnetega zvoka.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Gramofon
Gramofonska plošča
Gramofonska plošča Gramofonska plošča (tudi fonografska plošča, vinilna plošča ali preprosto plošča) je analogni nosilec zvoka okroglo-ploščate oblike, namenjen predvajanju z gramofonom.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Gramofonska plošča
Grateful Dead
Grateful Dead je bila ameriška rock skupina, ustanovljena leta 1965 v San Franciscu.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Grateful Dead
Guido iz Arezza
Guido iz Arezza (tudi Guido Aretinus, Guido Areški, Guido Monaco), italijanski glasbenik, menih in pedagog, * okrog 992, † 17. maj? 1050) Obravnavan je kot izumitelj (sodobne) konvencionalne glasbene notacije, ki je nadomestila nevmatsko notacijo. Njegovo besedilo »Micrologus« je bila druga najbolj razširjena srednjeveška razprava o glasbi (za spisi Boecija).
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Guido iz Arezza
Harfa
Harfistka Hárfa je prastaro strunsko glasbilo z okrog 45 strunami, trikotnim trupom in pedali.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Harfa
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Harmonija
Herbert George Wells
Herbert George Wells, angleški pisatelj, * 21. september 1866, Bromley, danes mestno področje Londona (tedaj grofija Kent), Anglija, † 13. avgust 1946, London.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Herbert George Wells
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
I Čing
Stran tiskane izdaje ''I Činga'' iz obdobja Dinastije Song (960-1279), hrani Narodna osrednja knjižnica v Tajpeju I Čing, Ji Džing (kitajščina: 易經; staro kitajsko *lek k-lˤeŋ; pinjin: I Ching), znano tudi kot Knjiga sprememb oziroma Knjiga premen, je starodavno prerokovalno besedilo in najstarejše kitajsko klasično delo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in I Čing
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Ime
Industrijska revolucija
Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Industrijska revolucija
Integrirano vezje
Čip pod mikroskopom Integrirano vezje (tudi čip) je mikrovezje, sestavljeno iz množice elektronskih elementov, ki so na skupnem substratu iz polprevodniškega materiala med seboj povezani v električno vezje.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Integrirano vezje
Interval (glasba)
Interval je razdalja med dvema tonoma oz.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Interval (glasba)
Ivan Bajde
Ivan Bajde, slovenski glasbeni izumitelj, * 18. januar 1855, Hotič, † 8. oktober 1920, Ljubljana.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Ivan Bajde
Izmenični električni tok
Izménični eléktrični tók je električni tok, pri katerem gibanje električnega naboja ne poteka vedno v isti smeri (kot na primer pri enosmernem toku, pri katerem potuje le v eno smer), ampak se smer periodično spreminja oziroma niha, največkrat tako, da se s časom sinusno spreminja.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Izmenični električni tok
Izum
Izúm ali iznájdba je predmet, postopek ali tehnika, ki pomeni novost in je delo človeškega uma.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Izum
John Cage
John Cage, ameriški skladatelj, filozof, glasbeni teoretik, pesnik, umetnik in grafik, * 5. septembra 1912, Los Angeles, Kalifornija, Združene države Amerike, † 12. avgust 1992, New York.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in John Cage
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Judje
Kanal
Kanál je lahko.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Kanal
Kaplja
pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Kaplja
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Köln
Klaviatura
right Klaviatura je skupina črnih in belih tipk, razvrščenih v točno določenem zaporedju.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Klaviatura
Klavir
Klavír je glasbilo s tipkami.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Klavir
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Knjiga
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Kocka
Koncert (glasbena prireditev)
Koncert klasične glasbe v areni Rod Laver, Melbourne, Avstralija, 2005 Koncert je glasbena prireditev pred občinstvom v živo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Koncert (glasbena prireditev)
Kondenzator
Kondenzatorji različnih vrst Kondenzator je elektrotehniški element, ki lahko shranjuje energijo v obliki električnega polja.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Kondenzator
Ksilofon
Preprost ksilofon (igrača) Ksílofón je glasbilo, ki proizvaja zvok z udarjanjem po lesenih ploščicah različnih dolžin.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Ksilofon
Ktezibij
Ktezibij (Ktesíbios hó Aleksandreŭs), starogrški ali egipčanski izumitelj in matematik, * 285, Aleksandrija, † 222 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Ktezibij
Le Corbusier
Charles-Édouard Jeanneret-Gris, bolj znan pod psevdonimom Le Corbusier, švicarsko-francoski arhitekt, oblikovalec, pisec in slikar, * 6. oktober 1887, La Chaux-de-Fonds, Švica, † 27. avgust, 1965, Roquebrune-Cap-Martin, Francija.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Le Corbusier
Letalski vijak
Letálski viják ali tudi propéler oz.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Letalski vijak
Ludwig van Beethoven
Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Ludwig van Beethoven
Maša
Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Maša
Magnet
Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Magnet
Marimba
Orkester z marimbo Marimba je glasbilo, ki izhaja z afriške celine.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Marimba
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in München
Metronom
Mehanični metronom Elektronski metronom Metronóm je merilna naprava, s katero se natančno določi hitrost izvajanega glasbenega dela.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Metronom
MIDI
MIDI (Musical Instrument Digital Interface) je elektronski standardni protokol, s katerim lahko komunicirajo različne elektronske glasbene naprave.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in MIDI
Mikrofon
Mikrofon Mikrofón je naprava, ki spreminja zvok (nihanje zračnega tlaka) v električno napetost.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Mikrofon
Mikrotonalnost
Mikrotonalnost je glasba tonov, ki se nahajajo vmes med standardiziranimi toni naše dvanajst (pol)tonske lestvice 12tet.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Mikrotonalnost
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Milano
Mnemotehnika
Mnemotéhnika je tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Mnemotehnika
Motet
Motet je večglasna vokalna glasbena oblika z verskim besedilom; brez inštrumentalne spremljave (izvaja ga pevski zbor a capella).
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Motet
Motor
Motor (tudi pogonski stroj) je stroj, ki pretvarja notranjo in tlačno energijo v mehansko delo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Motor
Naprava
Napráva je običajno tehniško ime za medsebojno funkcijsko povezane stroje in orodja v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, itd.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Naprava
Nebukadnezar II.
Nebukadnezar II., drugi kaldejski kralj, ki je vladal od 605 pr.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Nebukadnezar II.
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in New York
Nikolaj Rimski-Korsakov
Nikolaj Andrejevič Rimski-Korsakov, ruski skladatelj in dirigent, * 6.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Nikolaj Rimski-Korsakov
Nota
right Nota (lat. nota.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Nota
Oglje
Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Oglje
Olivier Messiaen
Olivier Eugène Prosper Charles Messiaen, francoski skladatelj, organist in ornitolog, * 10. december 1908, Avignon, Francija, † 27. april 1992, Clichy, Hauts-de-Seine, Pariz.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Olivier Messiaen
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Opera
Opus
Opus je izraz, ki izhaja iz latinščine in pomeni delo, nanaša pa se predvsem na umetniške izdelke.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Opus
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Orgle
Orson Welles
George Orson Welles, ameriški režiser, novinar, igralec in radijec, * 6. maj, 1915, Kenosha, Wisconsin, † 10. oktober, 1985, Los Angeles, Kalifornija.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Orson Welles
Ottorino Respighi
Ottorino Respighi, italijanski skladatelj in muzikolog, * 9. julij 1879, Bologna, † 18. april, 1936, Rim.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Ottorino Respighi
Parafin
Parafinski vosek Parafin, v kapljevinski obliki tudi parafinsko olje, je zmes nasičenih ogljikovodikov z več kot 18 ogljikovimi atomi.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Parafin
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Pariz
Parni stroj
Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Parni stroj
Parsifal
Parsifal je lahko.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Parsifal
Partitura
Primer partiture za simfonični orkester Partitúra je notni zapis večglasne skladbe, ki jo hkrati izvaja več glasbenih instrumentov ali vokalistov.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Partitura
Patent
Patent je zakonsko zaščitena in izključna pravica gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo, po navadi je to za 20 let.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Patent
Percy Grainger
Percy Aldridge Grainger, avstralsko-ameriški pianist, saksofonist, skladatelj in dirigent, * 8. julij 1882, Brighton, (predmestje Melbourna), † 20. februar 1961, White Plains, New York, ZDA.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Percy Grainger
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Permutacija
Pevec
Pevka Natalija Verboten Pévec (tudi vokalist) je oseba, ki glasbeno ustvarja z glasom, lahko solistično, s spremljavo drugih glasbenih instrumentov ali v zboru.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Pevec
Pevski zbor
Dunajski pojoči dečki Pevski zbor je vokalna glasbena skupina v kateri posamezni part izvaja več pevcev (vsaj dva ali trije).
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Pevski zbor
Philips
Gerard Philips - ustanovitelj podjetja Koninklijke Philips N.V. ali samo Philips je nizozemska korporacija s sedežem v Amsterdamu.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Philips
Pierre Boulez
Pierre Boulez, francoski skladatelj, dirigent, publicist in pianist, * 26. marec 1925, Montbrison, Francija, † 5. januar 2016, Baden-Baden, Nemčija Bil je eden najpomembnejših svetovnih glasbenikov na prelomu 21.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Pierre Boulez
Pierre Schaeffer
Pierre Schaeffer, francoski radijski inženir in skladatelj, 14. avgust 1910, Nancy, Francija, † 19. avgust 1995, Aix-en-Provence, Francija.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Pierre Schaeffer
Pink Floyd
Pink Floyd je (bila) britanska rock skupina.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Pink Floyd
Pisalni stroj
MIGNON 4 MIGNON 4 Pisalni stroj je mehanična ali električna naprava z naborom tipk.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Pisalni stroj
Pomnilnik
Različne vrste RAM pomnilnikov Pomnilnik je eden najpomembnejših delov računalnika.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Pomnilnik
Pozavna
Basovska pozavna Tenorska pozavna Basovska pozavna Pozavna (tudi trombon) je aerofono glasbilo iz skupine trobil.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Pozavna
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Programski jezik C
Računalniški program
Računálniški prográm (ali samo prográm) je algoritem, zapisan v programskem jeziku, ki se ga lahko izvaja na računalniku.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Računalniški program
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Računalnik
Radio
Starinski radijski sprejemnik Rádio (latinsko radius – žarek) je tehnologija, ki omogoča prenos signalov s prilagajanjem (modulacijo) elektromagnetnih valov, ki imajo manjše frekvence kot svetloba.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Radio
Razmerje
Razmérje v matematiki pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Razmerje
RCA
RCA je lahko.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in RCA
Režiser
Režiser je oseba, ki odgovarja za umetniško podobo in nadzira tehnološko izdelavo filma ali uprizoritev gledališkega dela.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Režiser
Richard Strauss
Richard Strauss, nemški skladatelj in dirigent, * 11. junij 1864, München, † 8. september 1949, Garmisch-Partenkirchen.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Richard Strauss
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Ritem
Robert Schumann
Robert Schumann, nemški skladatelj in pianist, * 8. junij 1810, Zwickau, Nemčija, † 29. julij 1856, Endenich blizu Bonna, Nemčija.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Robert Schumann
Rock
Rock ali rók (izvirno oziroma rock 'n' roll) je razširjena glasbena zvrst v popularni glasbi, običajno uporablja vokal, (električne) kitare in močno poudarjen ritem.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Rock
Roka
Rôka je v anatomiji človeka opredeljena kot del zgornjih okončin, ki obsega zapestne kosti, dlančnice in prstnice.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Roka
Saksofon
Saksofon je tip pihala, ki je nastalo v obdobju romantike.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Saksofon
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Samoglasnik
Samuel Finley Breese Morse
Samuel Finley Breese Morse, ameriški slikar in izumitelj, * 27. april 1791, Charlestown, Massachusetts, † 2. april 1872, New York City, New York.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Samuel Finley Breese Morse
Siemens (podjetje)
right Siemens AG je nemški industrijski konglomerat in največje inženirsko podjetje v Evropi.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Siemens (podjetje)
Simfonij
Category:Articles with hAudio microformats Simfonij kitaraste oblike Simfónij (poznan tudi kot lajna) je godalno glasbilo, ki proizvaja zvok z ročno vrtečim se kolesom, ki drgne ob strune.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Simfonij
Sintetizator
Sintetizator Kawai MP9000 Sintetizátor (tudi popačeno iz angleščine sintisajzer, sintesajzer) je glasbeni instrument, pri katerem se zvoki proizvajajo elektronsko, s pomočjo elektronskih vezij.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Sintetizator
Sklep
Tečajast sklep komolca Sklep je zveza med kostmi pri organizmih, ki imajo skelet.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Sklep
Slavec
Slavec (znanstveno ime Luscinia megarhynchos) je ptič pevec iz družine muharjev, ki gnezdi v večjem delu Evrope, Zahodni in Srednji Aziji.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Slavec
Slovar
Slovarji Slovár ali besednják je knjiga, v katerem so abecedno urejene in pojasnjene besede nekega jezika.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Slovar
Sony
Sony je multinacionalno japonsko podjetje s sedežem v Minatu v Tokiu.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Sony
Spinet
Petkotni spinet iz leta 1577 s 46 tipkami Spinét je glasbilo s tipkami, ki je sorodno klavirju.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Spinet
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Statistika
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Stockholm
Strunska glasbila
Strunska glasbila (kordofoni) so glasbila, ki ustvarjajo zvok z nihajočimi napetimi strunami.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Strunska glasbila
Takt
Takt je metrična enota v glasbi, ki se v notni pisavi loči od drugih taktov z navpično črto, imenovano taktnica.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Takt
Telefon
Prvi Iskrin avtomatski telefonski aparat brez zemeljske tipke ATA2, od 1949 dalje Telefon (in) je telekomunikacijska naprava za sprejem in oddajo zvoka (običajno govora) na veliko razdaljo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Telefon
Telegraf
Telegraf je električna naprava, ki z električnimi signali prenaša ali pa sprejema sporočila.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Telegraf
Tempo
Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Tempo
Teremin
Teremin znamke Moog, model Etherwave Teremin (tudi termenvoks ali etervoks) je eno najzgodnejših elektronskih glasbil in verjetno edino, na katero se igra brez dotikov.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Teremin
The Dark Side of the Moon
The Dark Side of the Moon je konceptualni album progresivnega rocka skupine Pink Floyd, izdan leta 1973.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in The Dark Side of the Moon
Thomas Alva Edison
Thomas Alva Edison, ameriški podjetnik, znanstvenik, izumitelj, fizik, elektroinženir in matematik, * 11. februar 1847, Milan, Ohio, ZDA, † 18. oktober 1931, Glenmont, New Jersey, ZDA.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Thomas Alva Edison
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Tlak
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Točka
Tolkala
Tolkalske palice Tolkála so glasbila, na katera igramo tako, da z roko ali s paličastimi pripravami (tolkalci) udarjamo nanje.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Tolkala
Ton
Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Ton
Tovarna
1940-ih; Fort Worth, Teksas Tovarna (iz latinščine fabrica - delavnica preko francoščine fabrique; tudi fabrika) je večji industrijski objekt, ki temelji na serijski ali masovni proizvodnji.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Tovarna
Tranzistor
Različni tipi tranzistorjev Tranzístor je polprevodniški elektronski element s tremi priključki, ki ga uporabljamo za ojačevanje, preklapljanje, uravnavanje napetosti, modulacijo signalov in v številne druge namene.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Tranzistor
Trobenta
Trobenta z dušilcem Ustnik Vincent Bach Trobenta je kovinsko glasbilo, po tonskem obsegu najvišje iz skupine trobil.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Trobenta
Utopija
Hinko Smrekar - ''Indija Koromandija'' Utopija je opis skupnosti, ki poseduje zelo želene ali skoraj popolne kvalitete.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Utopija
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Vakuum
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Valj
Variacije (glasba)
Primer ornamentalne variacije Variacije ali tema z variacijami (tudi variacije na témo) so glasbena oblika, pri kateri začetnemu glasbenemu materialu (témi) sledi niz krajših ali daljših odsekov, v katerih se tema spreminja.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Variacije (glasba)
Večpredstavnost
Večpredstavnost ali multimedia je vsebina prikazana v različnih tehnikah.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Večpredstavnost
Viola
ViolaViola je glasbilo s štirimi strunami iz skupine godal.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Viola
Violina
Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Violina
Violončelo
Violončelo ali čelo je strunsko glasbilo iz družine godal.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Violončelo
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Voda
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Washington, D.C.
Wendy Carlos
Wendy Carlos (rojena Walter Carlos), ameriška skladateljica in izvajalka elektronske glasbe, * 14. november 1939, Pawtucket, Rhode Island, ZDA.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Wendy Carlos
Wolfgang Amadeus Mozart
Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Wolfgang Amadeus Mozart
Zbirni jezik
Zbirni jezik (iz assemble sestavljati) je nizkonivojski programski jezik druge generacije (2GL) – prve generacije (1GL) je strojna koda – ki je napisan s pomniki.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Zbirni jezik
Zlog
Zlòg je akustična enota v besedi, ki je povezana z zakonitostmi tvorjenja besed in zakonitostmi poslušanja.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Zlog
Znak
Znák je pojem, ki ima več pomenov.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Znak
Zvočnik (naprava)
Zvočnik Zvočnik je elektro-akustični aktuator, ki prevaja električni signal v zvok.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Zvočnik (naprava)
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Zvok
Zvon
1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in Zvon
1000
Leto 1000 (M) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo v ponedeljek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1000
1400
1400 (MCD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1400
1500
1500 (MD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1500
1503
1503 (MDIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1503
1600
1600 (MDC) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1600
1624
1624 (MDCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1624
1644
1644 (MDCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1644
1738
1738 (MDCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1738
1761
1761 (MDCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1761
1787
1787 (MDCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1787
1796
1796 (MDCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1796
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1830
1832
1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1832
1833
1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1833
1834
1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1834
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1835
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1846
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1859
1863
1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1863
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1867
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1876
1877
1877 (MDCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1877
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1880
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1887
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1893
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1895
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1897
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1898
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1906
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1907
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1910
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1912
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1914
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1920
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1922
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1926
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1928
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1929
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1931
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1935
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1937
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1938
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1939
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1941
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1944
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1947
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1948
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1949
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1950
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1951
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1952
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1953
1954
1954 (MCMLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1954
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1955
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1956
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1957
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1958
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1959
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1960
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1961
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1962
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1963
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1964
1965
1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1965
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1967
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1968
1969
1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1969
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1970
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1972
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1974
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1976
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1977
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1981
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1985
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1986
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1989
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1990
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1991
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1992
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 1994
3. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 6. stoletje pr. n. št. | 5. stoletje pr. n. št. | 4. stoletje pr. n. št. | 3.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 3. stoletje pr. n. št.
890
890 (DCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled glasbenotehničnih izumov in 890
Prav tako znan kot Seznam glasbeno-tehničnih izumov, Seznam glasbeno-tehnoloških izumov, Seznam glasbenotehničnih izumov.
, Glasbilo, Godala, Godalni kvartet, Gramofon, Gramofonska plošča, Grateful Dead, Guido iz Arezza, Harfa, Harmonija, Herbert George Wells, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, I Čing, Ime, Industrijska revolucija, Integrirano vezje, Interval (glasba), Ivan Bajde, Izmenični električni tok, Izum, John Cage, Judje, Kanal, Kaplja, Köln, Klaviatura, Klavir, Knjiga, Kocka, Koncert (glasbena prireditev), Kondenzator, Ksilofon, Ktezibij, Le Corbusier, Letalski vijak, Ludwig van Beethoven, Maša, Magnet, Marimba, München, Metronom, MIDI, Mikrofon, Mikrotonalnost, Milano, Mnemotehnika, Motet, Motor, Naprava, Nebukadnezar II., New York, Nikolaj Rimski-Korsakov, Nota, Oglje, Olivier Messiaen, Opera, Opus, Orgle, Orson Welles, Ottorino Respighi, Parafin, Pariz, Parni stroj, Parsifal, Partitura, Patent, Percy Grainger, Permutacija, Pevec, Pevski zbor, Philips, Pierre Boulez, Pierre Schaeffer, Pink Floyd, Pisalni stroj, Pomnilnik, Pozavna, Programski jezik C, Računalniški program, Računalnik, Radio, Razmerje, RCA, Režiser, Richard Strauss, Ritem, Robert Schumann, Rock, Roka, Saksofon, Samoglasnik, Samuel Finley Breese Morse, Siemens (podjetje), Simfonij, Sintetizator, Sklep, Slavec, Slovar, Sony, Spinet, Statistika, Stockholm, Strunska glasbila, Takt, Telefon, Telegraf, Tempo, Teremin, The Dark Side of the Moon, Thomas Alva Edison, Tlak, Točka, Tolkala, Ton, Tovarna, Tranzistor, Trobenta, Utopija, Vakuum, Valj, Variacije (glasba), Večpredstavnost, Viola, Violina, Violončelo, Voda, Washington, D.C., Wendy Carlos, Wolfgang Amadeus Mozart, Zbirni jezik, Zlog, Znak, Zvočnik (naprava), Zvok, Zvon, 1000, 1400, 1500, 1503, 1600, 1624, 1644, 1738, 1761, 1787, 1796, 1830, 1832, 1833, 1834, 1835, 1846, 1859, 1863, 1867, 1876, 1877, 1880, 1887, 1893, 1895, 1897, 1898, 1906, 1907, 1910, 1912, 1914, 1920, 1922, 1926, 1928, 1929, 1931, 1935, 1937, 1938, 1939, 1941, 1944, 1947, 1948, 1949, 1950, 1951, 1952, 1953, 1954, 1955, 1956, 1957, 1958, 1959, 1960, 1961, 1962, 1963, 1964, 1965, 1967, 1968, 1969, 1970, 1972, 1974, 1976, 1977, 1981, 1985, 1986, 1989, 1990, 1991, 1992, 1994, 3. stoletje pr. n. št., 890.