OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 870 odnosi: Abbejevo število, Aberacija, Abraham Fjodorovič Joffe, Absolutna ničla, Absolutna temperatura, Absorbirana doza, Absorpcija, Absorpcijski koeficient, Absorpcijski zakon, Abul Vefa, Adiabatna sprememba, Adrien Auzout, Agregatno stanje, Ajnštajnij, Akcija (fizika), Aktivnost, Akustika, Albert Abraham Michelson, Albert Einstein, Aleksander Iljič Ahiezer, Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Aleksej Aleksejevič Abrikosov, Alessandro Volta, Alhacen, Aluminij, Amedeo Avogadro, Amontonsov zakon, Amper, Ampermeter, Amplituda, Anders Celsius, Anders Jonas Ångström, André-Marie Ampère, Andrej Čadež, Angstrem, Anihilacija para, Anion, Anoda, Anthony James Leggett, Antimaterija, Antimon, Antoine Henri Becquerel, Anton Peterlin, Apsidna točka, Areometer, Argon, Arhimed, Arhimedov zakon, Aristarh, Aristotel, ... Razširi indeks (820 več) » « Shrink indeks

Abbejevo število

lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Abbejevo število

Aberacija

Aberácija (latinsko ab - iz ali stran + errare - bloditi, aberratio - odklon, odmaknitev).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Aberacija

Abraham Fjodorovič Joffe

Abra(ha)m Fjodorovič Joffe (rojen kot Abraham Fajviš-Izrajilevič, Аврахам Файвиш-Израилевич; tudi Ioffe), ruski fizik, * 29. oktober 1880, Romni, Poltavska gubernija, Zaporožje, Rusija (sedaj Ukrajina), † 14. oktober 1960, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Abraham Fjodorovič Joffe

Absolutna ničla

Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Absolutna ničla

Absolutna temperatura

Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Absolutna temperatura

Absorbirana doza

Absorbírana dóza (oznaka D) je merilo za absorbirano energijo ionizirajočega sevanja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Absorbirana doza

Absorpcija

Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Absorpcija

Absorpcijski koeficient

Absórpcijski koeficiént (oznaka navadno μ ali λ in α) je snovna konstanta, ki nastopa pri absorpciji energijskega toka, ki z globino eksponentno pojema.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Absorpcijski koeficient

Absorpcijski zakon

rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Absorpcijski zakon

Abul Vefa

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Abul Vefa

Adiabatna sprememba

Adiabátna spremémba (tudi adiabátna ali izentrópna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri slednji svoji okolici ne odda nobene toplote niti je od nje ne prejme, spreminjajo pa se temperatura, prostornina in tlak.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Adiabatna sprememba

Adrien Auzout

Adrien Auzout, francoski astronom in fizik, * 28. januar 1622, Rouen, Francija, † 23. maj 1691, Rim, Italija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Adrien Auzout

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Agregatno stanje

Ajnštajnij

Ajnštajnij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Es in atomsko število 99.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ajnštajnij

Akcija (fizika)

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Akcija (fizika)

Aktivnost

Aktívnost (oznaka A) radioaktivnega izvira podaja povprečno število radioaktivnih razpadov na enoto časa.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Aktivnost

Akustika

Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Akustika

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Albert Abraham Michelson

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Albert Einstein

Aleksander Iljič Ahiezer

Aleksander Iljič Ahiezer, ruski fizik, * 31. oktober 1911, Čerikov, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 4. maj 2000, Harkov, Ukrajina.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Aleksander Iljič Ahiezer

Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Aleksej Aleksejevič Abrikosov

Aleksej Aleksejevič Abrikosov, ruski fizik, * 25. junij 1928, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 29. marec 2017.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Aleksej Aleksejevič Abrikosov

Alessandro Volta

Grof Alessandro Giuseppe Anastasio Volta, italijanski plemič in fizik, * 18. februar 1745, Como, Lombardija, Italija, † 5. marec 1827, Camnago Volta.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Alessandro Volta

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Alhacen

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Aluminij

Amedeo Avogadro

''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Amedeo Avogadro

Amontonsov zakon

Amontonsov zákon (tudi Grahamov zákon) povezuje tlak in temperaturo idealnega plina pri izohorni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni prostornini: Skupaj z Boylovim in Gay-Lussacovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Amontonsov zakon

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Amper

Ampermeter

Analogni ampermeter poljske izdelave Ampêrméter je merilna priprava, ki se uporablja za merjenje električnega toka.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ampermeter

Amplituda

Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Amplituda

Anders Celsius

Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Anders Celsius

Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Anders Jonas Ångström

André-Marie Ampère

André-Marie Ampère, francoski fizik in matematik, * 20. januar 1775, Poleymieux-au-Mont-d'Or pri Lyonu, Rhone, Francija, † 10. junij 1836, Marseille, Francija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in André-Marie Ampère

Andrej Čadež

Andrej Čadež, slovenski fizik in astrofizik, * 12. september 1942, Ljubljana.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Andrej Čadež

Angstrem

Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Angstrem

Anihilacija para

Anihilacija para je pojav fiziki osnovnih delcev, pri katerem trčita osnovni delec (npr. elektron) in njegov antidelec (npr. pozitron).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Anihilacija para

Anion

Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Anion

Anoda

Anóda je negativna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Anoda

Anthony James Leggett

Sir Anthony James Leggett, KBE, FRS, angleško-ameriški fizik, * 26. marec 1938, Camberwell, London, Anglija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Anthony James Leggett

Antimaterija

Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Antimaterija

Antimon

Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Antimon

Antoine Henri Becquerel

Antoine Henri Becquerel, francoski fizik, * 15. december 1852, Pariz, Francija, † 25. avgust 1908, Le Croisic, Loire Inferieur, Francija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Antoine Henri Becquerel

Anton Peterlin

Anton Peterlin,, slovenski fizik, * 25. september 1908, Ljubljana, † 24. marec 1993, Ljubljana.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Anton Peterlin

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Apsidna točka

Areometer

Areométer ali plaváč (tudi hidrometer) je priprava za merjenje in določanje gostote kapljevin, ki plava v kapljevini in z višino nepotopljenega dela kaže njeno gostoto.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Areometer

Argon

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Argon

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Arhimed

Arhimedov zakon

Merjenje navidezne teže v vodi Arhimédov zákon govori o hidrostatičnem vzgonu: Teža telesa, potopljenega v mirujočo tekočino, je navidezno manjša za težo izpodrinjene kapljevine ali plina.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Arhimedov zakon

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Aristarh

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Aristotel

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, francoski fizik, * 23. september 1819, Pariz, Francija, † 18. september 1896, Nanteuil-le-Haudouin, Francija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Armand-Hippolyte-Louis Fizeau

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Arthur Stanley Eddington

Arzen

Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Arzen

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Astrofizika

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Astronomija

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Astronomska enota

Atmosfera

Atmosfêra ima lahko več pomenov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Atmosfera

Atmosfera (enota)

Atmosfêra je starejša (prepovedana) enota za tlak, ki ni v sistemu SI, njena približna vrednost je 1 bar.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Atmosfera (enota)

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Atom

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Atomska teža

Atomska, molekulska in optična fizika

Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Atomska, molekulska in optična fizika

Atomske enote

Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Atomske enote

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Atomsko jedro

Auguste Bravais

Auguste Bravais, francoski fizik in mineralog, * 23. avgust 1811, Annonay, Francija, † 30. marec 1863, Le Chesnay, Francija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Auguste Bravais

Avogadrova konstanta

Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Avogadrova konstanta

Šiničiro Tomonaga

Šiničiro Tomonaga ali Sin-Itiro Tomonaga (Tomonaga Shin'ichirō), japonski fizik, * 31. marec, 1906, Tokio, Japonska, † 8. julij, 1979, Tokio.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Šiničiro Tomonaga

Žarek gama

Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Žarek gama

Žiroskop

Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Žiroskop

Žores Ivanovič Alfjorov

Žores Ivanovič Alfjorov (tudi /nepravilno/ Alferov; /Алферов; belorusko Жарэс Іва́навіч Алфёраў), ruski fizik beloruskega rodu, * 15. marec 1930, Vitebsk, Sovjetska zveza (sedaj Belorusija), † 2. marec 2019.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Žores Ivanovič Alfjorov

Étienne Louis Malus

Étienne Louis Malus (polni priimek Malus Dumitry), francoski častnik, inženir, fizik in matematik, * 23. julij 1775, Pariz, Francija, † 24. februar 1812, Pariz.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Étienne Louis Malus

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Baker

Balistika

Balístika (starogrško: bállein - vreči, metati, izstreliti; zadeti, dotakniti se česa) je disciplina matematike in fizike, ki preučuje gibanje izstreljenih teles.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Balistika

Bar (enota)

Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Bar (enota)

Barij

Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Barij

Barometrska enačba

ozračju (na grafu do 600 km) morsko gladino (do 20 km) Barométrska enáčba opisuje pojemanje tlaka p\, z višino z\, v izotermnem ozračju: V realnem ozračju se temperatura z višino spreminja, zato velja ta zveza le približno.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Barometrska enačba

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Barva

Barvilo

Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Barvilo

Bekerel

Bekerél (oznaka Bq) je izpeljana enota za merjenje aktivnosti radioaktivnega izvira.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Bekerel

Bela luknja

Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Bela luknja

Berilij

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Berilij

Berkelij

Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Berkelij

Bernhard Riemann

Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Bernhard Riemann

Bernoullijeva enačba

Bernoullijeva enáčba opisuje stacionarni laminarni tok nestisljive in neviskozne tekočine vzdolž tokovnice: Pri tem je ρ gostota tekočine, v njena hitrost, g težni pospešek, h višina nad izbrano ničelno ravnino in p tlak.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Bernoullijeva enačba

Besslova funkcija

Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Besslova funkcija

Bethe-Blochova enačba

Bethe-Blochova enáčba v fiziki podaja specifično izgubo energije ob prehodu težkih nabitih delcev (npr. delcev &alpha) skozi snov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Bethe-Blochova enačba

Biofizika

Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Biofizika

Bit

Bít je osnovna in hkrati najmanjša enota za količino informacije, ki se uporablja v računalništvu in teoriji informacij.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Bit

Blaise Pascal

Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Blaise Pascal

Bohrov polmer

Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Bohrov polmer

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Boltzmannova konstanta

Boltzmannova porazdelitev

Boltzmannova porazdelitev molekul kisika po hitrosti pri -100, 20 in 600 °C. Boltzmannova porazdelítev (tudi Maxwell-Boltzmannova porazdelítev) je verjetnostna porazdelitev, ki se uporablja na mnogih področjih fizike in kemije.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Boltzmannova porazdelitev

Bor (element)

Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Bor (element)

Bose-Einsteinova statistika

Bose-Einsteinova statístika v statistični termodinamiki določa statistično porazdelitev nerazločljivih bozonov po energijskih stanjih v stanju toplotnega ravnovesja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Bose-Einsteinova statistika

Boylov zakon

Boylov zákon (tudi Boyle-Marriotov zakon) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi: Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Boylov zakon

Bozon

Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Bozon

Bozoni W in Z

Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Bozoni W in Z

Braggova krivulja

S slike je razvidno, da je specifična izguba energije, ki jo tkivo sprejme sprva do določene globine majhna, nato se hitro povečuje in doseže maksimum, oziroma '''Braggov vrh'''. Za njim specifična izguba energije pada proti vrednosti nič, kjer ni več absorpcije energije.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Braggova krivulja

Bravaisova mreža

V geometriji in kristalogarfiji je Bravaisova mreža neskončen niz točk, ki jih generira niz diskretnih translacijskih operacij, zapisanih z enačbo: ni so poljubna cela števila, ai pa osnovni vektorji, ki ležijo na različnih ravninah in povezujejo mrežo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Bravaisova mreža

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Brezrazsežna količina

Brom

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Brom

Brownovo gibanje

molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Brownovo gibanje

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Carl Friedrich Gauss

Carl Friedrich von Weizsäcker

Baron Carl Friedrich von Weizsäcker, nemški fizik in filozof, * 28. junij 1912, Kiel, Nemčija, † 28. april 2007, Starnberg, Bavarska, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Carl Friedrich von Weizsäcker

Casimirjev pojav

Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Casimirjev pojav

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Celzijeva temperaturna lestvica

Centralno gibanje

Centrálno gíbanje ali sredíščno gíbanje je gibanje točkastega telesa pod vplivom sile, ležeče na zveznici telesa in izbrane točke (središča, centra).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Centralno gibanje

Centripetalna sila

Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Centripetalna sila

Cerij

Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Cerij

Cezij

Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Cezij

Charles Augustin de Coulomb

sile trenja Coulombova torzijska tehntnica, gravura iz ''Mémoires de l'Académie des Sciences'', 1784 Charles Augustin de Coulomb, francoski fizik, inženir in častnik, * 14. junij 1736, Angoulême, Francija † 23. avgust 1806, Pariz, Francija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Charles Augustin de Coulomb

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Christiaan Huygens

Christian Andreas Doppler

Christian Andreas Doppler, avstrijski matematik in fizik, * 29. november 1803, Salzburg, Avstrija, † 17. marec 1853, Benetke, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Christian Andreas Doppler

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Cink

Cirkonij

Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Cirkonij

Clausius-Clapeyronova enačba

Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Clausius-Clapeyronova enačba

Clausius-Mossottijeva zveza

Clausius-Mossottijeva zvéza podaja povezavo med makroskopsko dielektričnostjo in molekulsko polarizabilnostjo pri elektronski polarizaciji nepolarnih molekul: Pri tem je ε dielektričnost, n število molekul na enoto prostornine in α molekulska polarizabilnost.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Clausius-Mossottijeva zveza

Coulomb

Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Coulomb

Coulombov zakon

Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Coulombov zakon

D'Alembertovo načelo

D'Alembertovo načélo (ali tudi Lagrange-d'Alembertovo načelo) je v fiziki načelo o osnovnih klasičnomehanskih zakonih gibanja in je enakovredno 2.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in D'Alembertovo načelo

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Daljnogled

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Dan

Daniel Gabriel Fahrenheit

Fahrenheitova rojstna hiša Daniel Gabriel Fahrenheit, poljsko-nemški fizik, * 24. maj 1686, Gdansk, Poljska, † 16. september 1736, Haag, Nizozemska.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Daniel Gabriel Fahrenheit

Darcy-Weisbachova enačba

Darcy-Weisbachova enačba je v hidravliki namenjena za računanje tlačnih izgub v ravnih ceveh krožnega preseka zaradi upora pri toku tekočine: oziroma izgube tlačne višine: kjer so: Koeficientu: rečejo koeficient krajevnih izgub.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Darcy-Weisbachova enačba

David Brewster

Sir David Brewster, FRS, škotski fizik in pisatelj, * 11. december 1781, Jedburgh, grofija Roxburgh, Škotska, † 10. februar 1868, Allerby pri Melroseu, grofija Roxburgh.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in David Brewster

David Hilbert

David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in David Hilbert

David Jonathan Gross

David Jonathan Gross, ameriški fizik, * 19. februar 1940, Washington, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in David Jonathan Gross

David Ruelle

David Ruelle, belgijsko-francoski fizik, * 20. avgust 1935, Gent, Belgija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in David Ruelle

Džul

Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Džul

Delec alfa

Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Delec alfa

Demokrit

Demókrit, starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr. n. št., Abdera v Trakiji, † 360 pr. n. št., Grčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Demokrit

Devterij

Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Devterij

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Diamagnetizem

Dielektričnost

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Dielektričnost

Dielektrik

Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Dielektrik

Dielektrik z izgubami

Dieléktrik z izgúbami imenujemo dielektrik, katerega električna prevodnost ni neskončno majhna.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Dielektrik z izgubami

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Difuzija

Difuzijska enačba

Difuzíjska enáčba ali drúgi Fickov zákon je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine po času z drugim odvodom te količine po kraju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Difuzijska enačba

Difuzijski zakon

Difuzíjski zákon ali pŕvi Fickov zákon podaja zvezo med gostoto masnega toka j in gradienta koncentracije c pri difuziji: Pri tem je D difuzijska konstanta.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Difuzijski zakon

Dina

Dína (oznaka dyn) je fizikalna enota za silo v sistemu cgs, enaka 10-5 N. Sila 1 dyn je potrebna, da masi 1 g podelimo pospešek 1 cm/s².

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Dina

Diracov zapis

Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Diracov zapis

Diracova medalja

Diracova medalja je znanstvena nagrada za teoretično fiziko ali matematiko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu, Italija, podeljena v čast Paula Diraca.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Diracova medalja

Diracova medalja in nagrada

Diracova medalja in nagrada za teoretično ali matematično fiziko Fizikalnega inštituta (IoP) s sedežem v Bristolu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Diracova medalja in nagrada

Diracovo morje

antidelci Diracovo morje je podajanje stanj z negativno energijo, ki jih vsebuje vakuum.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Diracovo morje

Dislokacija

Shematski prikaz dislokacije Dislokácije so črtne (linijske) napake v kristalih.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Dislokacija

Disprozij

Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Disprozij

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Dolžina

Douglas Rayner Hartree

Muzeju znanosti in industrije v Manchestru. Douglas Rayner Hartree, FRS, angleški matematik in fizik, * 27. marec 1897, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija, † 12. februar 1958, Cambridge.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Douglas Rayner Hartree

Dozimetrija

Dozimetríja je področje fizike, ki se ukvarja z obravnavanjem sprememb v snovi pri obsevanju z ionizirajočim sevanjem ter z merjenjem doze ionizirajočega sevanja v snovi in tkivih.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Dozimetrija

Drugi zakon termodinamike

Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Drugi zakon termodinamike

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Dušik

Dvojica sil

Dvojíca síl je par vzporednih, nasprotno enakih sil.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Dvojica sil

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Edmond Halley

Edward Williams Morley

Edward Williams Morley, ameriški fizik in kemik, * 29. januar 1838, Newark, New Jersey, ZDA, † 24. februar, 1923, West Hartford, Connecticut, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Edward Williams Morley

Edward Witten

Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Edward Witten

Einsteinov zapis

Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Einsteinov zapis

Ekstenzivna količina

Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ekstenzivna količina

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ekvator

Ekviparticijski izrek

Ekviparticíjski izrèk ali izrèk o enakomérni razdelítvi (energíje) v klasični statistični mehaniki trdi, da v povprečju odpade na vsako prostostno stopnjo, torej na vsak kvadratni člen v izrazu za polno energijo atoma ali molekule energija kBT/2, pri čemer je kB Boltzmannova konstanta, T pa absolutna temperatura.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ekviparticijski izrek

Ekvivalentna doza

Ekvivalêntna dóza (oznaka H) je merilo za sevalno škodo, prizadeto tkivu zaradi posledice izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ekvivalentna doza

Elastomehanika

Elástomehánika ali tudi mehánika trdnín (čeprav redko) je veja mehanike kontinuov, ki obravnava deformacije trdnih teles, oziroma njihovo trdnost, pri čemer se ne ukvarja z mikroskopsko zgradbo snovi, ampak to obravnava kot kontinuum.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Elastomehanika

Električna napetost

Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Električna napetost

Električna polarizacija

Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Električna polarizacija

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Električna prevodnost

Električna susceptibilnost

Eléktrična susceptibílnost (oznaka χe) je snovna brezrazsežna konstanta, sorazmernostni faktor med električno polarizacijo v snovi in gostoto električnega polja v praznem prostoru pri opisu dielektrika v električnem polju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Električna susceptibilnost

Električni dipol

Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Električni dipol

Električni dipolni moment

Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Električni dipolni moment

Električni krog

Eléktrični króg ali eléktrično vézje je vezje, sestavljeno iz izvirov, porabnikov in vodnikov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Električni krog

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Električni naboj

Električni potencial

Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Električni potencial

Električni pretok

Eléktrični pretòk (oznaka Φe) je merilo za število električnih silnic skozi izbrano ploskev.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Električni pretok

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Električni tok

Električni upor

Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Električni upor

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Električno polje

Elektrika in magnetizem

Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Elektrika in magnetizem

Elektrolit

Elektrolít je snov, ki pri raztapljanju ali taljenju disociira na ione ter s tem postane električno prevodna.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Elektrolit

Elektromagnetna indukcija

Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Elektromagnetna indukcija

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Elektromagnetno valovanje

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Elektron

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Elektronvolt

Elektrostatika

Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Elektrostatika

Elektrotehnika

Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Elektrotehnika

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Elipsa

Enačba stanja

Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Enačba stanja

Enakomerno gibanje

Enakomérno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom ne spreminja ne po velikosti in ne po smeri, pospešek je torej enak nič.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Enakomerno gibanje

Enakomerno kroženje

Kroženje Enakomérno króženje je poseben primer kroženja, pri katerem ima pospešek le radialno komponento.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Enakomerno kroženje

Enakomerno pospešeno gibanje

Enakomérno pospešêno gíbanje je poseben primer pospešenega gibanja, pri katerem se pospešek s časom ne spreminja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Enakomerno pospešeno gibanje

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Energija

Energijski tok

Energíjski tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Energijski tok

Enota atomske mase

Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Enota atomske mase

Entalpija

Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Entalpija

Epikur

‎ Epikúr (starogrško: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Epikur

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Eratosten

Erbij

Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Erbij

Erg

Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Erg

Ernest Rutherford

Ernest Rutherford, 1.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ernest Rutherford

Ernst Karl Abbe

Ernst Karl Abbe, nemški fizik, optik, poslovnež, in družbeni reformator, * 23. januar 1840, Eisenach, vojvodina Veliko Saška-Weimar-Eisenach, † 14. januar 1905, Jena, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ernst Karl Abbe

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ernst Mach

Ernst Pascual Jordan

Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ernst Pascual Jordan

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Erwin Schrödinger

Eugene Paul Wigner

Eugene Paul Wigner (levi) in Alvin Weinberg Eugene Paul Wigner, madžarsko-ameriški fizik in matematik, * 17. november 1902, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 1. januar 1995, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Eugene Paul Wigner

Euler-Lagrangeeva enačba

Euler-Lagrangeeva enáčba (tudi Lagrangeeva enáčba) ali sistem Euler-Lagrangeevih enačb pove, da doseže integral akcije S ekstremno vrednost tedaj in le tedaj, ko velja Pri tem je L Lagrangeeva funkcija sistema, x^a pa so posplošene koordinate.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Euler-Lagrangeeva enačba

Evangelista Torricelli

Evangelista Torricelli, italijanski fizik in matematik, * 15. oktober 1608, Faenza pri Raveni, Italija, † 25. oktober 1647, Firence.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Evangelista Torricelli

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Evdoks

Evropij

Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Evropij

Fahrenheitova temperaturna lestvica

Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fahrenheitova temperaturna lestvica

Faktor relativne biološke učinkovitosti

Fáktor rêlativne biolóške učinkovítosti (oznaka Q ali RBU) je korekcijski faktor, s katerim je treba pomnožiti absorbirano dozo za enake sevalne poškodbe na tkivu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Faktor relativne biološke učinkovitosti

Faza snovi

Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Faza snovi

Fazna razlika

Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fazna razlika

Fazni diagram

Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fazni diagram

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fazni prehod

Felix Bloch

Felix Bloch, švicarsko-ameriški fizik, * 23. oktober 1905, Zürich, Švica, † 10. september 1983, Zürich.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Felix Bloch

Fermion

Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fermion

Feroelektrik

Fêroeléktrik je snov, pri kateri že pri relativno majhnem električnem polju opazimo nelinearno odvisnost polarizacije od polja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Feroelektrik

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Feromagnetizem

Feynmanov diagram

razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Feynmanov diagram

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fizika

Fizika osnovnih delcev

Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fizika osnovnih delcev

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fizikalna količina

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fizikalna konstanta

Fluor

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fluor

Fokov prostor

Fokov prostor je algebrski sestav (Hilbertov prostor), ki se uporablja v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj s spremenljivim ali pa neznanim številom delcev.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fokov prostor

Fokovo stanje

Fókovo stánje je poljubno stanje Fokovega prostora z dobro določenim številom delcev v vsakem stanju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fokovo stanje

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fosfor

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fotoelektrični pojav

Fotografija

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fotografija

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Foton

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in François Jean Dominique Arago

Francij

Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Francij

Freeman John Dyson

Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Freeman John Dyson

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Frekvenca

Fritz London

Fritz Wolfgang London, nemško-ameriški fizik, * 7. marec 1900, Breslau, Nemčija (sedaj Wroclaw, Poljska), † 30. marec 1954, Durham, Severna Karolina, Združene države Amerike.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Fritz London

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Funkcija (matematika)

Gadolinij

Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gadolinij

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Galaksija

Galij

Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Galij

Galilejeva transformacija

Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Galilejeva transformacija

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Galileo Galilei

Gaspard-Gustave Coriolis

Gaspard-Gustave de Coriolis, francoski fizik, inženir in matematik, * 21. maj 1792, Pariz, Francija, † 19. september 1843, Pariz.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gaspard-Gustave Coriolis

Gavs

Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gavs

Gay-Lussacov zakon

Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gay-Lussacov zakon

Geometrijska optika

Geometríjska óptika je področje optike, ki svetlobo obravnava kot žarke.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Geometrijska optika

Georg Simon Ohm

Georg Simon Ohm, nemški fizik, * 16. marec 1789, Erlangen, Nemčija, † 6. julij 1854, München.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Georg Simon Ohm

George Zweig

George Zweig, ameriški fizik in nevrobiolog, * 30. maj 1937, Moskva, Rusija (tedaj Sovjetska zveza).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in George Zweig

Germanij

Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Germanij

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gibalna količina

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gibanje

Gibljivost

Gibljívost (običajna oznaka je μ, ponekod &beta) pri gibanju delcev pod vplivom zunanje sile definiramo kot razmerje med povprečno hitrostjo potovanja delcev in velikostjo sile, ki povzroča gibanje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gibljivost

Gluon

Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gluon

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gostota

Gostota električnega polja

Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gostota električnega polja

Gostota električnega toka

Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gostota električnega toka

Gostota energijskega toka

Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gostota energijskega toka

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gostota magnetnega polja

Gostota masnega toka

Gostôta másnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko snovi preteče v časovni enoti skozi izbrano ploskev, oziroma kolikšen je masni pretok Φm na enoto površine: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto masnega toka izpeljano enoto kg m-2 s-1.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gostota masnega toka

Gostota naboja

Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gostota naboja

Gradient

Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gradient

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gravitacijska fizika

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gravitacijska konstanta

Gravitacijska singularnost

Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gravitacijska singularnost

Graviton

Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Graviton

Gregorijanski koledar

Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gregorijanski koledar

Gripa

hongkonške gripe. Grípa (tudi influénca) je nalezljiva virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo RNA-virusi iz družine Orthomyxoviridae.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gripa

Gustav Robert Kirchhoff

Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Gustav Robert Kirchhoff

Hafnij

Hafnij je sijoča, srebrna, gnetljiva kovina, odporna proti koroziji, kemično podobna cirkoniju – zaradi enakega števila valentnih elektronov, ki so v isti skupini, pa tudi zaradi relativističnih učinkov; pričakovani porast atomskega polmera pri prehodu s periode 5 na 6 skoraj natančno izniči lantanidno kontrakcijo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hafnij

Hannes Olof Gösta Alfvén

Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hannes Olof Gösta Alfvén

Hans Albrecht Bethe

Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, * 2. julij 1906, Strassburg, Nemčija, sedaj Strasbourg, Francija, † 6. marec 2005, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hans Albrecht Bethe

Harmonični oscilator

Nedušeni sistem vzmeti in uteži kot preprosti harmonični oscilator Harmónični oscilátor je fizikalni sistem, ki niha okrog svoje ravnovesne lege tako, da nanj deluje sila, ki je premo sorazmerna odmiku od ravnovesne lege, in je usmerjena proti ravnovesni legi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Harmonični oscilator

Hartreejeva energija

Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hartreejeva energija

Heinemanova nagrada

Heinemanova nagrada je mednarodna znanstvena nagrada za matematično fiziko, ki jo od leta 1959 vsako leto izmenično podeljujeta Ameriško fizikalno društvo (APS) in Ameriški fizikalni inštitut (AIP).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Heinemanova nagrada

Heinrich Rudolf Hertz

Heinrich Rudolf Hertz, nemški fizik, * 22. februar 1857, Hamburg, Nemčija, † 1. januar 1894, Bonn, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Heinrich Rudolf Hertz

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Helij

Hendrik Antoon Lorentz

Hendrik Antoon Lorentz, nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hendrik Antoon Lorentz

Henri Poincaré

Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Henri Poincaré

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Henry Cavendish

Herc

Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Herc

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Minkowski

Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hermann Minkowski

Hertzsprung-Russllov diagram

Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hertzsprung-Russllov diagram

Hidrofilnost

Hidrofílnost (iz grščine hydros - voda + philein - ljubiti, vodoljubnost) opisuje lastnost nekaterih snovi, da so rade v stiku z vodo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hidrofilnost

Hidrofobnost

listov Hidrofóbnost (iz grščine hydros - voda + phobein - sovražiti, vodomrznost) ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hidrofobnost

Hidrostatični paradoks

Hidrostatični paradoks Hídrostátični paradóks (tudi Arhimedov paradóks, Stevinov paradóks ali Pascalov paradóks) je navidez protislovno dejstvo, da je hidrostatični tlak na dnu posode, v kateri je mirujoča nestisljiva kapljevina, odvisen le od višine stolpca kapljevine (globine z\!\), ne pa od oblike posode, oziroma njene prostornine, ali njene teže, oziroma mase: kjer je.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hidrostatični paradoks

Hidrostatični tlak

Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hidrostatični tlak

Hidrostatika

Hidrostátika je veda, ki preučuje mirujoče tekočine.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hidrostatika

Higgsov bozon

Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Higgsov bozon

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hitrost

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hitrost svetlobe

Hitrost zvoka

Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hitrost zvoka

Holmij

Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Holmij

Hookov zakon

enorazsežnem nateznem stanju Hookov zákon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa pri deformaciji (raztezanju, stiskanju) z dano silo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hookov zakon

Hubblov čas

Hubblov čas je po Hubblovem zakonu obratna vrednost Hubblove konstante H0 (71 ± 4 km/s Mpc): Hubblov čas je kozmološki čas od prapoka, če bi se Vesolje širilo s konstantno hitrostjo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Hubblov čas

Idealni plin

Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Idealni plin

Indij

Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Indij

Indukcija

Indukcija se nanaša na naslednje pojme.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Indukcija

Indukcijski zakon

Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost Ui v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φm skozi površino te zanke: Pri tem je E jakost induciranega električnega polja v vodniku, ds pa neskončno majhen premik vzdolž zanke.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Indukcijski zakon

Induktivnost

Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Induktivnost

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Inercialni opazovalni sistem

Influenčna konstanta

Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Influenčna konstanta

Intenzivna količina

Intenzívna količína je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov ne sešteva, ampak ima, če je sistem homogen, po vsem sistemu enako vrednost.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Intenzivna količina

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Interferenca

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ionizacijska energija

Ionska vez

Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ionska vez

Iridij

Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Iridij

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Isaac Newton

Iterbij

Iterbij je kemični element s simbolom Yb in atomskim številom 70.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Iterbij

Itrij

Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Itrij

Izentropa

Adiabata ali izentropa je izočrta, ki na diagramu povezuje točke z enako entropijo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izentropa

Izhlapevanje

Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izhlapevanje

Izkoristek

Izkorístek je v fiziki in tehniki brezrazsežno razmerje med oddano (odvedeno) in vloženo (dovedeno) energijo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izkoristek

Izmenični električni tok

Izménični eléktrični tók je električni tok, pri katerem gibanje električnega naboja ne poteka vedno v isti smeri (kot na primer pri enosmernem toku, pri katerem potuje le v eno smer), ampak se smer periodično spreminja oziroma niha, največkrat tako, da se s časom sinusno spreminja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izmenični električni tok

Izočrte

Izočŕte (tudi izolínije) so črte, ki na zemljevidih ali diagramih povezujejo točke enakih vrednosti fizikalnih, meteoroloških ali jezikoslovnih količin.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izočrte

Izobara

Izobára je vrsta izočrte; na zemljevidu ali faznem diagramu V(T) povezuje točke z enakim tlakom (v meteorologiji dovoljen izraz: z enakim zračnim pritiskom).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izobara

Izobarna sprememba

Izobárna spremémba (tudi izobárna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se tlak ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in temperatura.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izobarna sprememba

Izohorna sprememba

Izohórna spremémba (tudi izohórna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se prostornina ne spreminja, spreminjata pa se tlak in temperatura.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izohorna sprememba

Izoterma

Izoterme povprečne januarske temperature v knjigi iz leta 1910 Izotêrma (iz grščine: ισος ''enak'' in θερμη ''toplota'') je črta na zemljevidu ali faznem diagramu p(V), ki povezuje točke z isto temperaturo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izoterma

Izotermna sprememba

Izotèrmna spremémba (tudi izotèrmna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se temperatura ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in tlak.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izotermna sprememba

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izotop

Izparevanje

Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izparevanje

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izparilna toplota

Izpeljana enota SI

Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izpeljana enota SI

Izrek o gibalni količini

Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izrek o gibalni količini

Izrek o vrtilni količini

Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Izrek o vrtilni količini

Jack St. Clair Kilby

Jack St.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jack St. Clair Kilby

Jacques Babinet

Jacques Babinet, francoski fizik, matematik in astronom, * 5. marec 1794, Lusignan, departma Vienne, Francija, † 21. oktober 1872, Pariz, Francija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jacques Babinet

Jakost električnega polja

Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jakost električnega polja

Jakost magnetnega polja

Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jakost magnetnega polja

Jakost zvoka

Jákost zvóka je fizikalna količina, določena kot gostota energijskega toka zvočnega valovanja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jakost zvoka

James Alfred Van Allen

James Alfred Van Allen, ameriški fizik, * 7. september 1914, Mount Pleasant, Iowa, ZDA, † 9. avgust 2006, Iowa City, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in James Alfred Van Allen

James Chadwick

Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in James Chadwick

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in James Clerk Maxwell

James Hopwood Jeans

Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in James Hopwood Jeans

James Prescott Joule

James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in James Prescott Joule

James Watt

James Watt, škotski izumitelj, inženir in kemik, * 30. januar 1736, Greenock, Inverclyde, Škotska, † 25. avgust 1819,James Patrick Muirhead.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in James Watt

Janez Strnad

Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Janez Strnad

Jean Bernard Léon Foucault

Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jean Bernard Léon Foucault

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jean le Rond d'Alembert

Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jean-Baptiste Biot

Jedrska elektrarna

Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je elektrarna, podobna termoelektrarni; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir toplote namesto premoga, nafte ali plina uporablja jedrski reaktor.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jedrska elektrarna

Jedrska energija

vrelovodnega reaktorja, ki je v zgradbi s kupolasto streho Jêdrska energíja je energija, sproščena pri jedrski reakciji, kot so jedrski razpad, razcep jedra in jedrsko zlivanje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jedrska energija

Jedrska fizika

Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jedrska fizika

Jedrska magnetna resonanca

300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jedrska magnetna resonanca

Jedrski razpad

Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jedrski razpad

Jedrski reaktor

Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jedrski reaktor

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jožef Stefan

Jod

Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jod

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Johann Heinrich Lambert

Johann Jakob Balmer

Johann Jakob Balmer, švicarski matematik in fizik, * 1. maj 1825, Lausen, Basel-Landschaft, Švica, † 12. marec 1898, Basel, Švica.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Johann Jakob Balmer

Johannes Diderik van der Waals

Johannes Diderik van der Waals, nizozemski fizik in kemik, *23. november 1837, Leiden, Nizozemska, † 8. marec 1923, Amsterdam.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Johannes Diderik van der Waals

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Johannes Kepler

John Canton

John Canton, angleški fizik, * 31. julij 1718, Stroud, grofija Gloucestershire, Anglija, † 22. marec 1772, London.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in John Canton

John Dalton

John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in John Dalton

John Napier

John Napier (tudi Neper) (lord Merchiston), škotski matematik in teolog, * 1550, grad Merchiston Castle (Tower) pri Edinbourghu, Škotska, † 4. april 1617, Merchiston Castle.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in John Napier

John Stewart Bell

John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in John Stewart Bell

Joseph John Thomson

Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Joseph John Thomson

Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Joseph-Louis de Lagrange

Josiah Willard Gibbs

Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Josiah Willard Gibbs

Julian Barbour

Julian B. Barbour, angleški fizik in astrofizik, * 1937, South Newington, North Oxfordshire, Anglija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Julian Barbour

Julian Seymour Schwinger

Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Julian Seymour Schwinger

Julijanski koledar

Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Julijanski koledar

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Julius Plücker

Julius Robert Oppenheimer

Julius Robert Oppenheimer, ameriški fizik, * 22. april 1904, New York, New York, ZDA, † 18. februar 1967, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Julius Robert Oppenheimer

Julius Robert von Mayer

Julius Robert von Mayer, nemški zdravnik in fizik, * 25. november 1814, Heilbronn, Würtemberg (zdaj Nemčija), † 20. marec 1878.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Julius Robert von Mayer

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jupiter

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Jurij Vega

Kadmij

Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kadmij

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kalcij

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kalij

Kalorija

Kaloríja (oznaka cal) je fizikalna enota za energijo, določena kot toplota, potrebna, da se en gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kalorija

Kandela

Kandéla ali candela (oznaka cd) je osnovna enota SI svetilnosti v fiziološkem merilu, enaka svetilnosti, ki jo v dani smeri izseva izvor enobarvnega valovanja s frekvenco 540 · 1012 hercev, ki v vsak steradian prostorskega kota izseva 1/683 vatov moči v fizikalnem merilu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kandela

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kapljevina

Kartezični koordinatni sistem

Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kartezični koordinatni sistem

Kation

Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kation

Katoda

Katóda je pozitivna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah, na kateri poteka kemijska reakcija redukcije.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Katoda

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kelvin

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kemična vez

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kemijski element

Kemijski potencial

Kémijski potenciál (oznaka μ) je termodinamska spremenljivka, ki meri, za koliko se poveča prosta gibbsova energija homogeno porazdeljene snovi, če se termodinamskemu sistemu dodam en mol te snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kemijski potencial

Kemijski simbol

Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kemijski simbol

Kenneth Geddes Wilson

Kenneth Geddes Wilson, ameriški fizik, * 8. junij 1936, Waltham, Massachusetts, ZDA, † 15. junij 2013, Saco, Maine, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kenneth Geddes Wilson

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Keplerjevi zakoni

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kilogram

Kilogram na kubični meter

Kilográm na kubíčni méter (oznaka kg/m3 ali kg m-3) je sestavljena enota mednarodnega sistema enot, v kateri se izraža gostoto.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kilogram na kubični meter

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kilometer

Kilopond

Kilopónd (oznaka kp) je v fiziki enota za merjenje sile.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kilopond

Kilovatna ura

Kilovátna úra (oznaka kWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej v 3600 s. Mednarodni sistem enot SI uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri obračunu porabe električne energije v gospodinjstvu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kilovatna ura

Kinematika

Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kinematika

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kinetična energija

Kinetična teorija plinov

Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kinetična teorija plinov

Kirchhoffova zakona

Kirchhoffova izreka je leta 1845 oblikoval nemški fizik Gustav Robert Kirchhoff (1824–1887).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kirchhoffova zakona

Kirij

Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kirij

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kisik

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Klasična mehanika

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Klor

Kobalt

Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kobalt

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Komet

Kompenzacijsko nihalo

Kompenzacijsko nihalo Kompenzacíjsko nihálo je izboljšava ure, ki ga je leta 1726 izdelal angleški urar in izumitelj John Harrison.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kompenzacijsko nihalo

Koncentracija

Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Koncentracija

Kondenzacija

plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kondenzacija

Kondenzator

Kondenzatorji različnih vrst Kondenzator je elektrotehniški element, ki lahko shranjuje energijo v obliki električnega polja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kondenzator

Kondukcija

Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kondukcija

Konjska moč

Kònjska móč - KM (HP) je skupni naziv več enot za merjenje moči.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Konjska moč

Konservativna sila

Konservatívna síla (tudi potencialna sila) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti je identično enako nič.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Konservativna sila

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Konstanta fine strukture

Kontinuitetna enačba

Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kontinuitetna enačba

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kositer

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kot

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kotna hitrost

Kotni pospešek

Kótni pospéšek je v fiziki količina, določena kot odvod kotne hitrosti po času.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kotni pospešek

Kovinski vodik

Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kovinski vodik

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kozmologija

Krajevni vektor

Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Krajevni vektor

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kraljeva družba

Kripton

Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kripton

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kristalna struktura

Kritična temperatura

Krítična temperatúra je najvišja mogoča temperatura, pri kateri se lahko plin z zviševanjem tlaka utekočini.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kritična temperatura

Kritična točka

meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kritična točka

Krivo gibanje

Krívo gíbanje je takšno gibanje telesa, pri katerem opiše tir telesa krivuljo v prostoru.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Krivo gibanje

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kroženje

Krožna frekvenca

Krožna frekvenca rotacije Króžna frekvénca je v fiziki količina, ki opisuje hitrost kroženja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Krožna frekvenca

Krom

Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Krom

Kromatografija

Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kromatografija

Kroneckerjeva delta

Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kroneckerjeva delta

Ksenon

Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ksenon

Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kuiperjev pas

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kvantna mehanika

Kvantna prepletenost

Kvántna prepletènost je kvantnomehanski fizični pojav, ki nastane ko se pari ali grupe delcev ustvarijo, interaktirajo ali ko si delijo prostorsko bližino na tak način da se kvantno stanje vsakega delca ne da opisati neodvisno od stanja drugih, tudi če so delci ločeni na veliki razdalji.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kvantna prepletenost

Kvantna teorija polja

Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kvantna teorija polja

Kvark

Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Kvark

Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb

Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb

Lagrangeeva funkcija

Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lagrangeeva funkcija

Laminarni tok

Laminárni tók je tok snovi, pri katerem so tokovnice urejene in gladke.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Laminarni tok

Lantanoidi

Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lantanoidi

Laplaceov operator

Laplaceov operátor (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Laplaceov operator

Laplaceova transformacija

Laplaceova transformácija je integralska transformacija, ki funkcijo iz časovnega prostora t preslika v frekvenčni prostor kompleksne spremenljivke s: \left.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Laplaceova transformacija

Larmorjeva frekvenca

Larmórjeva frekvénca je frekvenca, s katero jedrski spini precesirajo v zunanjem magnetnem polju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Larmorjeva frekvenca

Lastna energija

Lástna energíja (tudi mirôvna ~ ali invariántna ~, oznaka W0) je v posebni teoriji relativnosti količina enaka zmnožku lastne mase m in kvadrata hitrosti svetlobe v praznem prostoru c0: To je najmanjša energija, ki jo točkasto telo lahko ima in ustreza energiji mirujočega telesa izven polja sil.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lastna energija

Lastna vrednost

Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lastna vrednost

Lastni čas

Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lastni čas

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Led

Lennard-Jonesov potencial

Lennard-Jonesov potenciál je v fiziki potencial, ki fenomenološko opisuje silo med atomi ali molekulami.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lennard-Jonesov potencial

Lenzovo pravilo

Lenzovo pravílo v fiziki pove predznak inducirane napetosti pri elektromagnetni indukciji.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lenzovo pravilo

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Leonhard Euler

Lepton

Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lepton

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Leto

Levi-Civitajev simbol

Levi-Civitajev simbol ali tudi permutacijski simbol je določen z: Predstavitev Levi-Civitajevega simbola \begin +1; & \mbox (i,j,k) \mbox (1,2,3), (2,3,1) \mbox (3,1,2)\\ -1; & \mbox (i,j,k) \mbox (3,2,1), (1,3,2) \mbox (2,1,3)\\ 0; & \mboxi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Levi-Civitajev simbol

Levkip

Levkíp (Leúkippos), starogrški filozof, * okoli 490 pr. n. št., Milet, ali morda Eleja (danes Velija), † okoli 420 pr. n. št.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Levkip

Liejeva grupa

Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Liejeva grupa

Liter

Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Liter

Ločljivost mikroskopa

Ločljívost mikroskòpa (oznake r, R, d) je določena kot najmanjša razdalja med točkama (točkovnima viroma), ki se ju v idealnih pogojih še razloči kot dve točki.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ločljivost mikroskopa

Lom svetlobe

lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lom svetlobe

Lomni zakon

Lòmni zákon v optiki govori o lomu valovanja ob prehodu čez mejo med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lomni zakon

Lonec na zvišan pritisk

Lonec na zvišan pritisk (imenovan pogosto ekonomlonec) je priprava za kuhanje pod zvišanim tlakom in s tem pri temperaturah nad 100 °C.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lonec na zvišan pritisk

Lorentzev faktor

Lorentzev fáktor (oznaka γ, relativistična gama) nastopa pri Lorentzevi transformaciji med inercialnima opazovalnima sistemoma, ki se relativno eden glede na drugega gibljeta s hitrostjo v: \frac.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lorentzev faktor

Lorentzeva sila

gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lorentzeva sila

Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ludwig Edward Boltzmann

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Lunin mrk

Machovo število

Machovo število (označba M ali Ma; krajše Mach) je v fiziki razmerje med hitrostjo telesa, ki se giblje skozi sredstvo, (v) in hitrostjo zvoka (c) v tem sredstvu: Machovo število se imenuje po avstrijskem fiziku in filozofu Ernstu Machu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Machovo število

Machovo načelo

Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Machovo načelo

Magdeburški polkrogli

Magdeburški polkrogli Otta von Guericka iz knjige »Praktična fizika« (»Practical Physics«) iz leta 1914 Magdebúrški pólkrógli sta bili eno od najbolj zanimivih poskusov Otta von Guericka, s katerima je pokazal, kako močno ju drži skupaj zračni tlak, če je iz tesno prilegajočih se votlih polkrogel, s premerom malo čez 1 čevelj (~ 304,8 mm), izčrpal zrak.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Magdeburški polkrogli

Magično število (fizika)

Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Magično število (fizika)

Magnet

Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Magnet

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Magnetizem

Magnetna napetost

Magnétna napétost (oznaka Um) je fizikalna količina, določena v magnetnem polju po analogiji z električno napetostjo v električnem polju: Pri tem je H jakost magnetnega polja, ds pa majhen premik v magnetnem polju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Magnetna napetost

Magnetna permeabilnost

Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Magnetna permeabilnost

Magnetni moment

Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Magnetni moment

Magnetni pretok

Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Magnetni pretok

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Magnetno polje

Magnetno polje v snoveh

Gostota magnetnega polja v snovi (B) je odvisna od gostote magnetnega poljav praznem prostoru (B0) in od relativne permeabilnosti snovi(\mu_).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Magnetno polje v snoveh

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Magnezij

Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mangan

Manometer

parnem stroju. Izdelovalec Söderströms gjuteri- och mek. verkstads A.-B., Norrköping, Švedska Manométer je fizikalna merilna priprava za merjenje tlaka.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Manometer

Marie Skłodowska-Curie

Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Marie Skłodowska-Curie

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mars

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Masa

Masni pretok

Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Masni pretok

Masno število

Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Masno število

Masno središče

Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Masno središče

Matrika

Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Matrika

Mavrica

Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mavrica

Max Born

Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Max Born

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Maxwellove enačbe

Medmolekulska sila

Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Medmolekulska sila

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mednarodni sistem enot

Meglica

HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Meglica

Mehanik

Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mehanik

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mehanika

Mehanika tekočin

Mehánika tekočín (mehanika fluidov ali hidromehanika) je del mehanike kontinuov, ki obravnava gibanje in deformacijo tekočin kot kontinuov, torej ne da bi se ozirala na njihovo notranjo zgradbo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mehanika tekočin

Mendelevij

Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mendelevij

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Merkur

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Merska enota

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Meter

Michael Faraday

Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Michael Faraday

Mikrometer

Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mikrometer

Mikrosekunda

Míkrosekunda (okrajšava μs) je enota za merjenje časa, milijonkrat manjša od sekunde.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mikrosekunda

Mikroskop

200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mikroskop

Milimeter

Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Milimeter

Minuta

Minúta je.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Minuta

Mion

Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mion

Mirovna masa

Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mirovna masa

Miselni preizkus

Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Miselni preizkus

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Moč

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mohsova trdotna lestvica

Mol (enota)

Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Mol (enota)

Molarna prostornina

Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Molarna prostornina

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Molekula

Molibden

Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Molibden

Morsejeva abeceda

Morsejeva abeceda je kodiranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Morsejeva abeceda

Murray Gell-Mann

Murray Gell-Mann, ameriški fizik, * 15. september, 1929, New York, New York, ZDA; † 24. maj, 2019, Santa Fe de Nuevo México.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Murray Gell-Mann

Načelo najmanjše akcije

Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Načelo najmanjše akcije

Načelo nedoločenosti

Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Načelo nedoločenosti

Nadorjakinja

Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nadorjakinja

Napetost

Napétost je pojem, ki ima v različnih zvezah različen pomen.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Napetost

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Narava

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Naravoslovje

Nastanek para

Nastanek para je pojav v jedrski fiziki, pri katerem visokoenergijski žarek gama interagira z atomskim jedrom, pri čemer nastane osnovni delec in njegov antidelec.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nastanek para

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Natrij

Navier-Stokesove enačbe

Navier-Stokesove enáčbe v mehaniki tekočin so sistem nelinearnih parcialnih diferencialnih enačb, ki opisujejo nestacionarno gibanje stisljive newtonske viskozne tekočine.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Navier-Stokesove enačbe

Navor

Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Navor

Nekonservativna sila

Nèkonservativna síla (tudi dísipativna síla ali nèpotenciálna síla) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti, ni enako nič.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nekonservativna sila

Neon

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Neon

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Neptun

Nerešeni problemi v fiziki

Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nerešeni problemi v fiziki

Nernstov potencial

Nernstov potencial je električni potencial, ki se vzpostavi zaradi različne koncentracije ionov na eni in drugi strani membrane (npr. celične membrane).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nernstov potencial

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Neskončnost

Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nevtrino

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nevtron

Newton

Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Newton

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Newtonovi zakoni gibanja

Niccolò Zucchi

Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Niccolò Zucchi

Nicolas Léonard Sadi Carnot

Nicolas Léonard Sadi Carnot, francoski matematik, fizik in inženir, * 1. junij 1796, Pariz, Francija, † 24. avgust 1832, Pariz.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nicolas Léonard Sadi Carnot

Nihajni čas

Nihájni čás je v fiziki količina, določena kot čas, potreben za en nihaj pri nihanju oziroma čas, potreben da nihalo opravi pot od ene skrajne lege do druge in nazaj do začetne skrajne lege.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nihajni čas

Nihajni krog

Diagram nihajnega kroga Nihájni króg je najpreprostejši električni krog, v katerem pride do nihanja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nihajni krog

Nihalo

Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nihalo

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nihanje

Nikelj

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nikelj

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nikola Tesla

Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov

Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, ruski fizik in matematik, * 21. avgust 1909, Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. februar 1992, Moskva, Rusija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov

Nils Gustaf Dalén

Nils Gustaf Dalén, švedski fizik, * 30. november 1869, Stenstorp, Västergötland, Švedska, † 9. december 1937, Lidingö, Stockholm, Švedska.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nils Gustaf Dalén

Niobij

Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Niobij

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nobelova nagrada za fiziko

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Notranja energija

Nukleon

kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Nukleon

Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Obhodni čas

Obodna hitrost

Obódna hitróst (tudi krožílna hitróst, hitrost kroženja) je hitrost, ki jo ima točkasto telo pri kroženju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Obodna hitrost

Odboj

Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Odboj

Odbojni kot

Odbójni kót je kot med odbitim žarkom in vpadno pravokotnico.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Odbojni kot

Odbojni zakon

Odbójni zákon opisuje obnašanje valovanja pri odboju na meji sredstev z različnima hitrostma valovanja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Odbojni zakon

Odprti sistem

Odpŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki z okolico izmenjuje tako toploto kot snov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Odprti sistem

Odsončje

Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Odsončje

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ogljik

Ohmov zakon

Ohmov zákon v fiziki za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo U na njem: Pri tem je R električni upor.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ohmov zakon

Ohranitveni zakon

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ohranitveni zakon

Oko

Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Oko

Oliver Heaviside

Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Oliver Heaviside

Om

Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Om

Opazovalni sistem

Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Opazovalni sistem

Operacijski ojačevalnik

Operacijski ojačevalnik je elektronski element, ki nam v elektronskih vezjih omogoča izvesti vrsto analognih operacij.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Operacijski ojačevalnik

Optični instrument

skener Sonca Óptični instrumènt ali inštrumènt je priprava, sestavljena iz leč ali zrcal, s katero si pomagamo pri gledanju, npr.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Optični instrument

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Optika

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Os vrtenja

Osišče

Osíšče je v fiziki (po navadi nepomična) točka, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Osišče

Osmoza

Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Osmoza

Osnovna enota SI

Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Osnovna enota SI

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Osnovni delec

Osnovni naboj

Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Osnovni naboj

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Osončje

Otto von Guericke

Otto von Guericke (izvirno črkovano Gericke), nemški naravoslovec, fizik, pravnik, izumitelj in politik, * 30. november (20. november, julijanski koledar) 1602, Magdeburg, Nemčija, † 21. maj (11. maj) 1686, Hamburg, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Otto von Guericke

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ozvezdje

PACS

PACS je angleški akronim za Physics and Astronomy Classification Scheme, slovensko Razvrstitvena shema fizike in astronomije.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in PACS

Pafnuti Lvovič Čebišov

Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Pafnuti Lvovič Čebišov

Paladij

Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Paladij

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Paramagnetizem

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Parsek

Pasivni transport

Pasívni transpórt je v celični biologiji način prenosa snovi skozi celično membrano.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Pasivni transport

Paskal

Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Paskal

Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Ehrenfest

Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Paul Ehrenfest

Paul Langevin

Paul Langévin, francoski fizik, * 23. januar 1872, Pariz, Francija, † 19. december 1946, Pariz.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Paul Langevin

Paulijeva matrika

Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Paulijeva matrika

Paulijevo izključitveno načelo

Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Paulijevo izključitveno načelo

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Periodni sistem elementov

Permanentni električni dipol

Permanèntni eléktrični dípol je električni dipol, ki obstaja neodvisno od zunanjega električnega polja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Permanentni električni dipol

Permeabilnost

Permeabilnost lahko odvisno od konteksta pomeni.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Permeabilnost

Peter Joseph William Debye

Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Peter Joseph William Debye

Peter Ware Higgs

Peter Ware Higgs, škotski fizik, * 29. maj 1929, Wallsend, Anglija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Peter Ware Higgs

Philosophiae naturalis principia mathematica

Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Philosophiae naturalis principia mathematica

Pierre de Fermat

Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Pierre de Fermat

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Pierre-Simon Laplace

Pieter Zeeman

Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Pieter Zeeman

Piknometer

alt.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Piknometer

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Planckova konstanta

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Planet

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Platina

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Plimska sila

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Plin

Plinski termometer

Slika prikazuje volumsko in tlačno izvedbo plinskega termometra Plínski termométer ali plínski toplomér je fizikalna merilna priprava za merjenje temperature, ki deluje na načelu raztezanja idealnega plina.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Plinski termometer

Plinski zakoni

Plínski zakóni imenujemo tri empirično določene zveze med prostornino, tlakom in temperaturo idealnega plina.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Plinski zakoni

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Pluton

Plutonij

Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Plutonij

Poiseuillov zakon

Poiseuillov zákon (pogosto tudi Hagen-Poiseuillov zakon ali Poiseuille-Hagenov zakon) podaja prostorninski pretok pri laminarnem toku nestisljive viskozne tekočine po gladki valjasti cevi s stalnim presekom pri majhnih vrednostih Reynoldsovega števila: Pri tem je ΦV prostorninski pretok, π Ludolfovo število, r polmer cevi, η dinamična viskoznost tekočine, Δp tlačna razlika in l dolžina cevi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Poiseuillov zakon

Poissonova enačba

Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Poissonova enačba

Poissonovo število

Poissonovo števílo (tudi Poissonovo razmérje, oznaka μ ali ν) je določeno kot absolutna vrednost razmerja med relativnim skrčkom v prečni smeri (kontrakcija) in relativnim raztezkom v vzdolžni smeri (dilatacija) pri nateznih obremenitvah snovi, oziroma med relativnim raztezkom v prečni smeri in relativnim skrčkom v vzdolžni smeri pri tlačnih obremenitvah snovi: Geometrijsko podlago določanja Poissonovega števila kaže Slika 1: K določanju Poissonovega številsSlika 1: K določanju Poissonovega števila Poissonovo število je brez merske enote (brezrazsežno) in je za različne snovi (plastične) različno, z vrednostmi znotraj intervala Pri kovinah je μ od 1/4 do 1/3, pri jeklu μ.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Poissonovo število

Pojav Čerenkova

jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Pojav Čerenkova

Polarizabilnost

Polarizabílnost (oznaka α) je fizikalna količina, ki pove, do kolikšne mere se sicer nepolarni atom ali molekula polarizira v zunanjem električnem polju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Polarizabilnost

Polarizacija

Polarizacija je izraz, ki lahko pomeni enega od naslednjih pojmov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Polarizacija

Poldnevnik

Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Poldnevnik

Polinom

Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Polinom

Polprevodnik

Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Polprevodnik

Pomerančukova nagrada

Pomerančukova nagrada je mednarodna znanstvena nagrada za teoretično fiziko, ki jo od leta 1998 enkrat letno podeljuje Inštitut za teoretično in eksperimentalno fiziko Alihanova (ITEP) v Moskvi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Pomerančukova nagrada

Popolni odboj

Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Popolni odboj

Porazdelitev delta

Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Porazdelitev delta

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Posebna teorija relativnosti

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Pospešek

Pospešeno gibanje

Pospešêno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom spreminja po velikosti ali po smeri, pospešek pa je različen od nič.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Pospešeno gibanje

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Pot

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Potencialna energija

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Potres

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Površina

Površinska gostota naboja

Površínska gostôta nabôja ali ploskôvna gostôta nabôja (oznaka &sigma) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri površinskem zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto površine S: Mednarodni sistem enot predpisuje za površinsko gostoto naboja izpeljano enoto A s m-2.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Površinska gostota naboja

Površinska napetost

Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Površinska napetost

Pozitron

Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Pozitron

Prazeodim

Prazeodím je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pr in atomsko število 59.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Prazeodim

Predpone SI

Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Predpone SI

Premo enakomerno gibanje

Prémo enakomérno gíbanje je poseben primer premega gibanja, pri katerem se telo giblje po premici, hitrost telesa pa se s časom ne spreminja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Premo enakomerno gibanje

Premo gibanje

Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Premo gibanje

Prenos toplote

Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Prenos toplote

Presek

Presèk ima več pomenov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Presek

Preslikava

Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Preslikava

Prestopno leto

Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Prestopno leto

Prožni trk

Atomi med seboj prožno trkajo. Rdeči atomi so obarvani, da je laže slediti njihovemu gibanju. Próžni tŕk (tudi elástični tŕk) je trk, pri katerem je skupna kinetična energija vseh delcev pred trkom enaka skupni kinetični energiji vseh delcev po trku.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Prožni trk

Prožnostni modul

Próžnostni módul (tudi módul elástičnosti (predvsem v strojništvu) ali tudi Youngov módul) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Prožnostni modul

Prometij

Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Prometij

Prosta energija

Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Prosta energija

Prosta entalpija

Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Prosta entalpija

Prosti pad

Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Prosti pad

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Prostornina

Prostorninski pretok

Prostornínski pretòk (tudi prostornínski tók, volúmski pretòk ali volúmski tók; oznaka ΦV) je določen s prostornino tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Mednarodni sistem enot predpisuje za prostorninski pretok izpeljano enoto m³/s.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Prostorninski pretok

Prostostna stopnja (mehanika)

Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Prostostna stopnja (mehanika)

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Proton

Prvi zakon termodinamike

Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Prvi zakon termodinamike

Radar

Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Radar

Raderfordij

Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Raderfordij

Radialni pospešek

Rádialni ali centripetalni pospéšek (oznaka a_r ali a_c) je komponenta vektorja pospeška prečno na smer gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po smeri, na njegovo velikost pa nima vpliva.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Radialni pospešek

Radian

π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Radian

Radij

Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Radij

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Radioaktivnost

Rankinova temperaturna lestvica

Rankinova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1859 predlagal škotski inženir in fizik William John Macquorn Rankine.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Rankinova temperaturna lestvica

Ravnovesje

Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ravnovesje

Ravnovesno stanje (fizika)

Ravnovésno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem se s časom nič ne spremeni ne v sistemu, ne v njegovi okolici, porazdelitev delcev v sistemu po energiji pa ustreza Boltzmannovi porazdelitvi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ravnovesno stanje (fizika)

Razpad alfa

Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Razpad alfa

Razpad beta

Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Razpad beta

Razpadna konstanta

Razpádna konstánta (označba \lambda\) je v jedrski fiziki količina, ki podaja verjetnost za radioaktivni razpad atomskih jeder v časovni enoti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Razpadna konstanta

Razpadni čas

Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Razpadni čas

Razpolovna debelina

Razpolòvna debelína (oznaka l1/2 ali d1/2) je tolikšna debelina absorbirajoče plasti, ki natanko polovico vpadle gostote energijskega toka absorbira, polovico pa prepusti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Razpolovna debelina

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Razpolovni čas

Réaumurjeva temperaturna lestvica

Réaumurjeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1730 predlagal francoski naravoslovec René-Antoine Ferchault de Réaumur.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Réaumurjeva temperaturna lestvica

Rdeča orjakinja

Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Rdeča orjakinja

Rdeča pritlikavka

Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Rdeča pritlikavka

Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Red velikosti

Relativistična masa

Relativístična mása je količina, ki jo nekateri avtorji uvedejo pri obravnavi posebne teorije relativnosti, in je razširitev pojma mase, poznanega iz klasične mehanike.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Relativistična masa

Relativni raztezek

Rélativni raztézek (oznaka &epsilon) je brezrazsežna količina, določena pri raztezanju ali stiskanju kot razmerje med deformacijo Δl (raztezkom, skrčkom) nekega telesa in dolžino tega istega telesa (l) pred deformacijo: Relativni raztezek nastopa npr.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Relativni raztezek

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in René Descartes

Renormalizacijska grupa

Renormalizácijska grúpa je v fiziki pojem, ki na sistematičen način obravnava enoparametrične družine reskalacije.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Renormalizacijska grupa

Resonanca

Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Resonanca

Reynoldsovo število

Reynoldsovo števílo (označba Re) je brezrazsežno število, s katerim se v mehaniki tekočin označi tok tekočin.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Reynoldsovo število

Rezultanta

Rezultánta je vektorska vsota dveh ali več vektorjev, npr.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Rezultanta

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Richard Phillips Feynman

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Rimska cesta (galaksija)

Rindler-Møllerjeva transformacija

Rindler-Møllerjeva transformacija: ct'.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Rindler-Møllerjeva transformacija

Robert Andrews Millikan

Robert Andrews Millikan, ameriški fizik, 22. marec 1868, Morrison, Illinois, ZDA, † 19. december 1953, San Marino, Kalifornija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Robert Andrews Millikan

Robert Boyle

Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Robert Boyle

Robert Brown

Robert Brown, FRS, škotski botanik, paleobotanik in biolog, * 21. december 1773, Montrose, Škotska, † 10. junij 1858, London, Anglija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Robert Brown

Robert Henry Dicke

Robert Henry »Bob« Dicke, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 6. maj 1916, St. Louis, Misuri, ZDA, † 4. marec 1997, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Robert Henry Dicke

Robert Hooke

Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Robert Hooke

Robert Wilhelm Bunsen

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Robert Wilhelm Bunsen

Rodij

Ródij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rh in atomsko število 45.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Rodij

Rubidij

Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Rubidij

Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Russell Alan Hulse

Russell Alan Hulse, ameriški fizik, * 28. november 1950, New York, New York, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Russell Alan Hulse

Rutenij

Ruténij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ru in atomsko število 44.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Rutenij

Rutherfordovo sipanje

Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Rutherfordovo sipanje

Rydbergova formula

Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Rydbergova formula

Samarij

Samarij je kemični element s simbolom Sm in atomsko število 62.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Samarij

Satelit

Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Satelit

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Saturn

Schrödingerjeva enačba

Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Schrödingerjeva enačba

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Sekunda

Selen

Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Selen

Seznam

Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Seznam

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Seznam astronomskih vsebin

Seznam fizikalnih zakonov

Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Seznam fizikalnih zakonov

Seznam fizikov

Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Seznam fizikov

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Seznam kemijskih vsebin

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Seznam matematičnih vsebin

Seznam slovenskih fizikov

Seznam slovenskih fizikov vsebujoč vse znane fizičarke in fizike, ki delajo ali so delali kjerkoli kot univerzitetni profesorji oz.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Seznam slovenskih fizikov

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Sila

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Silicij

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Siméon-Denis Poisson

Simens

Símens (tudi siemens,; oznaka S) je izpeljana enota SI za električno prevodnost (recipročni električni upor).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Simens

Simetrija

Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Simetrija

Sipanje

Sípanje označuje v fiziki dva pojava.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Sipanje

Skalarni produkt

Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Skalarni produkt

Skandij

Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Skandij

Skupinska hitrost

Skupínska hitróst (tudi grupna hitrost, oznaka cg) je hitrost, s katero potuje skupina valov pri potujočem valovanju z disperzijo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Skupinska hitrost

Slikanje z magnetno resonanco

Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Slikanje z magnetno resonanco

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Snov

Snovna konstanta

Snóvna konstánta je fizikalna količina, ki podaja značilnost dane snovi v danih okoliščinah.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Snovna konstanta

Sončev mrk

Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Sončev mrk

Sončev obrat

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Sončev obrat

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Specifična toplota

Specifična upornost

Specífična upórnost, specífični upòr, specífična eléktrična upórnost ali specífični eléktrični upòr (oznaka ρ ali ζ) je fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med električnim uporom vodnika R ter razmerjem med dolžino l in presekom vodnika S: Mednarodni sistem enot predpisuje za specifično upornost izpeljano enoto Ω m ali Ω mm²/m.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Specifična upornost

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Spin

Splošna plinska enačba

idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Splošna plinska enačba

Splošna plinska konstanta

Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Splošna plinska konstanta

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Splošni gravitacijski zakon

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Spojina

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Srebro

Stacionarno stanje

Stacionárno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem so fizikalne količine, ki opisujejo sistem, neodvisne od časa, sistem pa lahko izmenjuje energijo ali snov z okolico.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Stacionarno stanje

Standardni model

Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Standardni model

Statično ravnovesje

Státično ravnovésje ali mehánsko ravnovésje je stanje sistema, v katerem pod vplivom zunanjih sil sistem kot celota miruje, ob tem pa se ne gibljejo niti posamezni sklopi sistema sorazmerno eden na drugega.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Statično ravnovesje

Statika

Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Statika

Statistična fizika

Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Statistična fizika

Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Statistična mehanika

Statistična vsota

Statistična vsota (ali tudi particijska funkcija, navadno se jo označuje s črko Z) je v statistični mehaniki fizikalna količina, ki opisuje sistem v toplotnem ravnovesju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Statistična vsota

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Stefan-Boltzmannov zakon

Stefanova konstanta

Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Stefanova konstanta

Stehiometrija

Stehiometrija (στοιχεῖον «element» + μετρέω «meriti») je veja kemije, ki se ukvarja s količinskimi razmerji med reaktanti pred kemijsko reakcijo in produkti po kemijski reakciji.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Stehiometrija

Steinerjev izrek

Masni vztrajnostni moment valja okrog tvorilke ζ Steinerjev izrek za vztrajnostni moment ploskve Steinerjev izrek (tudi Huygens-Steinerjev izrek ali redkeje izrek o vzporedni osi) v fiziki podaja masni vztrajnostni moment Jζ togega telesa okrog dane osi vrtenja ζ: kjer je J* vztrajnostni moment okrog vzporedne osi skozi težišče telesa, m masa telesa in r* pravokotna razdalja med osema.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Steinerjev izrek

Stisljivost

Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Stisljivost

Stopinja

Stopínja ima več pomenov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Stopinja

Strižni modul

Strížni módul (tudi Coulombov modul) je fizikalna količina, določena pri strižni deformaciji teles kot razmerje med strižno napetostjo in strižno deformacijo v Hookovem zakonu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Strižni modul

Strig

Stríg je deformacija teles, pri kateri leži sila vzporedno s ploskvijo, na katero prijemlje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Strig

Strjevanje

Strjevánje (v primeru vode tudi zmrzovánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v trdno agregatno stanje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Strjevanje

Stroncij

Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Stroncij

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Sublimacija

Sublimacijska toplota

Sublimacíjska toplòta (tudi specífična sublimacíjska toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do temperature sublimacije, da sublimira, torej da preide v plinsto agregatno stanje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Sublimacijska toplota

Subrahmanyan Chandrasekhar

Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Subrahmanyan Chandrasekhar

Susceptibilnost

Susceptibilnost je izraz, ki lahko pomeni enega od naslednjih pojmov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Susceptibilnost

Svetlobni tok

Svetlôbni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove količino izsevane svetlobne energije v časovni enoti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobni tok

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobno leto

Svetovni četverec

Svetóvni četvêrec je osnovni vektor v štirirazsežnem prostoru Minkowskega.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Svetovni četverec

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Svinec

Tahion

Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Tahion

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Tališče

Talilna toplota

Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Talilna toplota

Taljenje

vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Taljenje

Teža

Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Teža

Težišče

Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Težišče

Težka voda

Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Težka voda

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Težni pospešek

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Težnost

Tehnecij

Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Tehnecij

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina

Telur

Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Telur

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Temna snov

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura

Temperaturni koeficient

Temperatúrni koeficiênt je izraz za dve sorodni fizikalni količini, ki označujeta, kako se s temperaturo spreminjajo mere telesa.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Temperaturni koeficient

Teoretična fizika

Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Teoretična fizika

Teorija velikega poenotenja

Teorija velikega poenotenja ali veliko poenotenje (angleško grand unification, grand unified theory ali okrajšano GUT) je fizikalna teorija, ki združuje močno interakcijo in elektrošibko interakcijo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Teorija velikega poenotenja

Terbij

Têrbij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tb in atomsko število 65.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Terbij

Terela

Terela (ali mala Zemlja) je model Zemlje kot magneta, ki ga je izdelal William Gilbert.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Terela

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika

Termodinamska spremenljivka

Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamska spremenljivka

Termodinamski potencial

Termodinámski potenciál je takšna termodinamska spremenljivka, definirana tako, da je njen odvod po prostornini nasprotno enak tlaku.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamski potencial

Termodinamski sistem

Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamski sistem

Termoelektrični pojav

Têrmoeléktrični pojáv označuje skupino fizikalnih pojavov, pri katerih gre za neposredno pretvorbo temperaturne razlike v električno napetost in obratno.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Termoelektrični pojav

Termometer

Medicinski živosrebrni termometer Bimetalni mehanski termometer Termométer ali toplomér je priprava za merjenje temperature.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Termometer

Tesla (enota)

Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Tesla (enota)

Théophile Ernest de Donder

Théophile Ernest de Donder, belgijski matematik in fizik, * 19. avgust 1872, Bruselj, Belgija, † 11. maj 1957, Bruselj.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Théophile Ernest de Donder

Theodore von Kármán

Laboratoriju za readktivni pogon (JPL) leta 1940 Tehniške visoke šole v Aachnu Theodore von Kármán, madžarsko-nemško-ameriški letalski inženir, matematik in fizik, * 11. maj 1881, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 6. maj 1963, Aachen, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Theodore von Kármán

Thomas Townsend Brown

Thomas Townsend Brown, ameriški fizik, * 18. marec 1905, Zanesville, Ohio, ZDA, † 22. oktober 1985, Avalon, otok Catalina, Kalifornija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Thomas Townsend Brown

Thomas Young (fizik)

Plošča XXX iz ''Predavanj'' (''Lectures'') leta 1802 (RI), objavljeno leta 1807 Thomas Young, angleški fizik, zdravnik, fiziolog, profesor in egiptolog, * 13. junij 1773, Milverton, grofija Somerset, Anglija, † 10. maj 1829, London.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Thomas Young (fizik)

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Tir

Titan (element)

Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Titan (element)

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Tlak

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo

Tobias Mayer

Tobias Mayer, nemški astronom, matematik, kartograf in fizik, * 17. februar 1723, Marbach na Neckarju, pri Stuttgartu, Württemberg, Nemčija, † 20. februar 1762, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Tobias Mayer

Togo telo

Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Togo telo

Ton

Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ton

Tona

Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Tona

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Toplota

Toplotna kapaciteta

Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna kapaciteta

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna prevodnost

Toplotni rezervoar

Toplòtni rezervoár je v termodinamiki idealizirano telo z neskončno veliko toplotno kapaciteto.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Toplotni rezervoar

Toplotni stroj

Toplòtni stròj je termodinamski sistem, ki lahko preide zaporedje sprememb tako, da se vrne v svoje začetno stanje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Toplotni stroj

Toplotni tok

Toplòtni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote (oznaka Q) preteče na časovno enoto med dvema telesoma v toplotnem stiku.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Toplotni tok

Toplotno izolirani sistem

Toplòtno izolíran sistém v termodinamiki imenujemo termodinamski sistem, ki z okolico ne izmenjuje ne snovi, ne toplote.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Toplotno izolirani sistem

Toplotno ravnovesje

Toplôtno ravnovésje je v termodinamiki tako stanje sistema, pri katerem sistem s časom ne sprejema toplote iz okolice, niti je ne oddaja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Toplotno ravnovesje

Translacija

Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Translacija

Transportni pojav

Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Transportni pojav

Tranzistor

Različni tipi tranzistorjev Tranzístor je polprevodniški elektronski element s tremi priključki, ki ga uporabljamo za ojačevanje, preklapljanje, uravnavanje napetosti, modulacijo signalov in v številne druge namene.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Tranzistor

Trdota

Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Trdota

Trdota po Brinellu

Trdota po Brinellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Trdota po Brinellu

Trdota po Rockwellu

Trdota po Rockwellu (po standardu SIST EN ISO 6508-1: 2000) je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Trdota po Rockwellu

Trenje

Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Trenje

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Trk

Trojna točka

Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Trojna točka

Tullio Regge

Tullio Regge, italijanski fizik, * 11. julij 1931, Torino, Italija, † 23. oktober 2014, Orbassano.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Tullio Regge

Turbulentni tok

Turbulentni tok dima okrog modela letala Zgled turbulentnega toka Turbuléntni tók (tudi vrtínčasti tók) je nestacionarni tok tekočine, pri katerem se tokovnice s časom premikajo, iz njih pa se lahko ustvarjajo vrtinci.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Turbulentni tok

Umeritvena teorija

Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Umeritvena teorija

Umeritvena transformacija

V matematiki se z umeritvijo označi določeno prostostno stopnjo znotraj teorije, ki ne vpliva na opazovanje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Umeritvena transformacija

Upor sredstva

Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Upor sredstva

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ura

Ura na nihalo

Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Ura na nihalo

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Uran

Valovanje

vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Valovanje

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina

Valovna enačba

Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Valovna enačba

Valovni vektor

Valóvni véktor (oznaka k) je ena od količin, s katero se opredeli potujoče valovanje.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Valovni vektor

Van 't Hoffov zakon

Van 't Hoffov zakon podaja zvezo med osmotskim tlakom in koncentracijo topljenca pri osmozi, ki velja za razredčene raztopine: Pri tem je \pi\, osmotski tlak, R\, splošna plinska konstanta, T\, absolutna temperatura, c\, pa molarna koncentracija topljenca.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Van 't Hoffov zakon

Van der Waalsov polmer

Van der Waalsov polmer atoma je polmer namišljene sfere, ki se lahko uporablja kot model atoma za številne namene.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Van der Waalsov polmer

Van der Waalsova enačba stanja

Van der Waalsova enáčba stánja je enačba stanja za tekočino, ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna sila (npr. van der Waalsova sila).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Van der Waalsova enačba stanja

Van der Waalsova sila

Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Van der Waalsova sila

Vanadij

Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vanadij

Variacijski račun

Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Variacijski račun

Vat

Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vat

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika)

Vektor četverec

Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vektor četverec

Vektorski produkt

Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vektorski produkt

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Venera

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Viskoznost

Vitalij Lazarevič Ginzburg

Vitalij Lazarevič Ginzburg, ruski fizik in astrofizik, * 4. oktober 1916, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 8. november 2009, Moskva.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vitalij Lazarevič Ginzburg

Vlažnost

Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vlažnost

Vladimir Aleksandrovič Fok

Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vladimir Aleksandrovič Fok

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Voda

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vodik

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Volt

Vozel (enota)

Vôzel je fizikalna enota za hitrost, ki se uporablja predvsem v pomorstvu in letalskem prometu.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vozel (enota)

Vpadni žarek

Vpádni žárek je žarek, ki vpada na mejo sredstev.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vpadni žarek

Vpadni kot

Vpádni kót je kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vpadni kot

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vrelišče

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vrstno število

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vrtenje

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina

Vzgon

sličica Vzgòn je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vzgon

Vzmet

kemičnega svinčnika Dve jekleni natezni vijačni vzmeti Vzmét je prožno telo, ki lahko shrani mehansko energijo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vzmet

Vzorec

Vzôrec je lahko.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vzorec

Vzporednik

Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vzporednik

Vztrajnost

Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnost

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnostni moment

Vztrajnostni polmer

Vztrájnostni polmér plôskve je fizikalna količina, določena glede na izbrano nepremično os vrtenja kot kvadratni koren količnika med vztrajnostnim momentom ploskve I in ploščine ploskve S. Po navadi ga označujemo z malo črko i, v tujejezični literaturi pa s črko r.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnostni polmer

Walter Ritz

Walter Ritz, švicarski fizik, * 22. februar 1878, Sion, Valais, Švica, † 7. julij 1909, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Walter Ritz

Walther Hermann Nernst

Walther Hermann Nernst, nemški fizik in kemik, * 25. junij 1864, Briessen, Zahodna Prusija, † 18. november 1941, Berlin, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Walther Hermann Nernst

Wignerjev prijatelj

Wignerjev prijatelj (ali paradoks Wignerjevega prijatelja) je v fiziki miselni preskus ali paradoks, ki ga je predlagal fizik Eugene Paul Wigner leta 1961 in je razširitev preskusa s Schrödingerjevo mačko, ta pa je nastala zaradi problemov Berkeley-københavnske interpretacije nerelativistične kvantne mehanike (predvsem Bohr, Heisenberg, pa tudi Dirac, Pauli, von Neumann).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Wignerjev prijatelj

Wikipedija

10. obletnica delovanja Wikipedije Wikipedija (Wikipedia) ali Vikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Wikipedija

Wilhelm Eduard Weber

Wilhelm Eduard Weber, nemški fizik, * 24. oktober 1804, Wittenberg, Saška, (sedaj Nemčija), † 23. junij 1891, Göttingen, Nemčija.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Wilhelm Eduard Weber

Wilhelm Röntgen

Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Wilhelm Röntgen

Willebrord Snell van Royen

Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Willebrord Snell van Royen

William Alfred Fowler

William Alfred »Willie« Fowler, ameriški fizik in astrofizik, * 9. avgust 1911, Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA, † 14. marec 1995, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in William Alfred Fowler

William Crookes

Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in William Crookes

William Gilbert

William Gilbert (tudi Gylberde), angleški fizik, učenjak, filozof in zdravnik, * 24. maj 1544, Colchester, grofija Essex, Anglija, † 10. december (30. november, stari angleški koledar) 1603, London, ali mogoče Colchester.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in William Gilbert

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in William Rowan Hamilton

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in William Thomson

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Wolfgang Ernst Pauli

Zakon o ohranitvi mase

Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o ohranitvi mase

Zakon o prevajanju toplote

Zákon o prevájanju toplôte (v tujih virih tudi Fourierov zakon) podaja gostoto toplotnega toka pri prevajanju toplote, pri katerem toplotni prevodnik med toplotnim rezervoarjem pri višji temperaturi in toplotnim rezervoarjem pri nižji temperaturi miruje, kar je izpolnjeno za trdnine in mirujoče tekočine: Pri tem je λ toplotna prevodnost in ∇ T negativni temperaturni gradient.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o prevajanju toplote

Zaprti sistem

Zapŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki ne izmenjuje snovi z okolico, lahko pa izmenjuje toploto.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Zaprti sistem

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Zemljepisna širina

Zemljepisna dolžina

Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Zemljepisna dolžina

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Zlato

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Zlitina

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Zrcalo

Zven

Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Zven

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda

Zvezda orjakinja

Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda orjakinja

Zvok

Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.

Poglej Seznam fizikalnih vsebin in Zvok

, Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, Arthur Stanley Eddington, Arzen, Astrofizika, Astronomija, Astronomska enota, Atmosfera, Atmosfera (enota), Atom, Atomska teža, Atomska, molekulska in optična fizika, Atomske enote, Atomsko jedro, Auguste Bravais, Avogadrova konstanta, Šiničiro Tomonaga, Žarek gama, Žiroskop, Žores Ivanovič Alfjorov, Étienne Louis Malus, Baker, Balistika, Bar (enota), Barij, Barometrska enačba, Barva, Barvilo, Bekerel, Bela luknja, Berilij, Berkelij, Bernhard Riemann, Bernoullijeva enačba, Besslova funkcija, Bethe-Blochova enačba, Biofizika, Bit, Blaise Pascal, Bohrov polmer, Boltzmannova konstanta, Boltzmannova porazdelitev, Bor (element), Bose-Einsteinova statistika, Boylov zakon, Bozon, Bozoni W in Z, Braggova krivulja, Bravaisova mreža, Brezrazsežna količina, Brom, Brownovo gibanje, Carl Friedrich Gauss, Carl Friedrich von Weizsäcker, Casimirjev pojav, Celzijeva temperaturna lestvica, Centralno gibanje, Centripetalna sila, Cerij, Cezij, Charles Augustin de Coulomb, Christiaan Huygens, Christian Andreas Doppler, Cink, Cirkonij, Clausius-Clapeyronova enačba, Clausius-Mossottijeva zveza, Coulomb, Coulombov zakon, D'Alembertovo načelo, Daljnogled, Dan, Daniel Gabriel Fahrenheit, Darcy-Weisbachova enačba, David Brewster, David Hilbert, David Jonathan Gross, David Ruelle, Džul, Delec alfa, Demokrit, Devterij, Diamagnetizem, Dielektričnost, Dielektrik, Dielektrik z izgubami, Difuzija, Difuzijska enačba, Difuzijski zakon, Dina, Diracov zapis, Diracova medalja, Diracova medalja in nagrada, Diracovo morje, Dislokacija, Disprozij, Dolžina, Douglas Rayner Hartree, Dozimetrija, Drugi zakon termodinamike, Dušik, Dvojica sil, Edmond Halley, Edward Williams Morley, Edward Witten, Einsteinov zapis, Ekstenzivna količina, Ekvator, Ekviparticijski izrek, Ekvivalentna doza, Elastomehanika, Električna napetost, Električna polarizacija, Električna prevodnost, Električna susceptibilnost, Električni dipol, Električni dipolni moment, Električni krog, Električni naboj, Električni potencial, Električni pretok, Električni tok, Električni upor, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Elektrolit, Elektromagnetna indukcija, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Elektronvolt, Elektrostatika, Elektrotehnika, Elipsa, Enačba stanja, Enakomerno gibanje, Enakomerno kroženje, Enakomerno pospešeno gibanje, Energija, Energijski tok, Enota atomske mase, Entalpija, Epikur, Eratosten, Erbij, Erg, Ernest Rutherford, Ernst Karl Abbe, Ernst Mach, Ernst Pascual Jordan, Erwin Schrödinger, Eugene Paul Wigner, Euler-Lagrangeeva enačba, Evangelista Torricelli, Evdoks, Evropij, Fahrenheitova temperaturna lestvica, Faktor relativne biološke učinkovitosti, Faza snovi, Fazna razlika, Fazni diagram, Fazni prehod, Felix Bloch, Fermion, Feroelektrik, Feromagnetizem, Feynmanov diagram, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna količina, Fizikalna konstanta, Fluor, Fokov prostor, Fokovo stanje, Fosfor, Fotoelektrični pojav, Fotografija, Foton, François Jean Dominique Arago, Francij, Freeman John Dyson, Frekvenca, Fritz London, Funkcija (matematika), Gadolinij, Galaksija, Galij, Galilejeva transformacija, Galileo Galilei, Gaspard-Gustave Coriolis, Gavs, Gay-Lussacov zakon, Geometrijska optika, Georg Simon Ohm, George Zweig, Germanij, Gibalna količina, Gibanje, Gibljivost, Gluon, Gostota, Gostota električnega polja, Gostota električnega toka, Gostota energijskega toka, Gostota magnetnega polja, Gostota masnega toka, Gostota naboja, Gradient, Gravitacijska fizika, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska singularnost, Graviton, Gregorijanski koledar, Gripa, Gustav Robert Kirchhoff, Hafnij, Hannes Olof Gösta Alfvén, Hans Albrecht Bethe, Harmonični oscilator, Hartreejeva energija, Heinemanova nagrada, Heinrich Rudolf Hertz, Helij, Hendrik Antoon Lorentz, Henri Poincaré, Henry Cavendish, Herc, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hermann Minkowski, Hertzsprung-Russllov diagram, Hidrofilnost, Hidrofobnost, Hidrostatični paradoks, Hidrostatični tlak, Hidrostatika, Higgsov bozon, Hitrost, Hitrost svetlobe, Hitrost zvoka, Holmij, Hookov zakon, Hubblov čas, Idealni plin, Indij, Indukcija, Indukcijski zakon, Induktivnost, Inercialni opazovalni sistem, Influenčna konstanta, Intenzivna količina, Interferenca, Ionizacijska energija, Ionska vez, Iridij, Isaac Newton, Iterbij, Itrij, Izentropa, Izhlapevanje, Izkoristek, Izmenični električni tok, Izočrte, Izobara, Izobarna sprememba, Izohorna sprememba, Izoterma, Izotermna sprememba, Izotop, Izparevanje, Izparilna toplota, Izpeljana enota SI, Izrek o gibalni količini, Izrek o vrtilni količini, Jack St. Clair Kilby, Jacques Babinet, Jakost električnega polja, Jakost magnetnega polja, Jakost zvoka, James Alfred Van Allen, James Chadwick, James Clerk Maxwell, James Hopwood Jeans, James Prescott Joule, James Watt, Janez Strnad, Jean Bernard Léon Foucault, Jean le Rond d'Alembert, Jean-Baptiste Biot, Jedrska elektrarna, Jedrska energija, Jedrska fizika, Jedrska magnetna resonanca, Jedrski razpad, Jedrski reaktor, Jožef Stefan, Jod, Johann Heinrich Lambert, Johann Jakob Balmer, Johannes Diderik van der Waals, Johannes Kepler, John Canton, John Dalton, John Napier, John Stewart Bell, Joseph John Thomson, Joseph Louis Gay-Lussac, Joseph-Louis de Lagrange, Josiah Willard Gibbs, Julian Barbour, Julian Seymour Schwinger, Julijanski koledar, Julius Plücker, Julius Robert Oppenheimer, Julius Robert von Mayer, Jupiter, Jurij Vega, Kadmij, Kalcij, Kalij, Kalorija, Kandela, Kapljevina, Kartezični koordinatni sistem, Kation, Katoda, Kelvin, Kemična vez, Kemijski element, Kemijski potencial, Kemijski simbol, Kenneth Geddes Wilson, Keplerjevi zakoni, Kilogram, Kilogram na kubični meter, Kilometer, Kilopond, Kilovatna ura, Kinematika, Kinetična energija, Kinetična teorija plinov, Kirchhoffova zakona, Kirij, Kisik, Klasična mehanika, Klor, Kobalt, Komet, Kompenzacijsko nihalo, Koncentracija, Kondenzacija, Kondenzator, Kondukcija, Konjska moč, Konservativna sila, Konstanta fine strukture, Kontinuitetna enačba, Kositer, Kot, Kotna hitrost, Kotni pospešek, Kovinski vodik, Kozmologija, Krajevni vektor, Kraljeva družba, Kripton, Kristalna struktura, Kritična temperatura, Kritična točka, Krivo gibanje, Kroženje, Krožna frekvenca, Krom, Kromatografija, Kroneckerjeva delta, Ksenon, Kuiperjev pas, Kvantna mehanika, Kvantna prepletenost, Kvantna teorija polja, Kvark, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Lagrangeeva funkcija, Laminarni tok, Lantanoidi, Laplaceov operator, Laplaceova transformacija, Larmorjeva frekvenca, Lastna energija, Lastna vrednost, Lastni čas, Led, Lennard-Jonesov potencial, Lenzovo pravilo, Leonhard Euler, Lepton, Leto, Levi-Civitajev simbol, Levkip, Liejeva grupa, Liter, Ločljivost mikroskopa, Lom svetlobe, Lomni zakon, Lonec na zvišan pritisk, Lorentzev faktor, Lorentzeva sila, Ludwig Edward Boltzmann, Lunin mrk, Machovo število, Machovo načelo, Magdeburški polkrogli, Magično število (fizika), Magnet, Magnetizem, Magnetna napetost, Magnetna permeabilnost, Magnetni moment, Magnetni pretok, Magnetno polje, Magnetno polje v snoveh, Magnezij, Mangan, Manometer, Marie Skłodowska-Curie, Mars, Masa, Masni pretok, Masno število, Masno središče, Matrika, Mavrica, Max Born, Maxwellove enačbe, Medmolekulska sila, Mednarodni sistem enot, Meglica, Mehanik, Mehanika, Mehanika tekočin, Mendelevij, Merkur, Merska enota, Meter, Michael Faraday, Mikrometer, Mikrosekunda, Mikroskop, Milimeter, Minuta, Mion, Mirovna masa, Miselni preizkus, Moč, Mohsova trdotna lestvica, Mol (enota), Molarna prostornina, Molekula, Molibden, Morsejeva abeceda, Murray Gell-Mann, Načelo najmanjše akcije, Načelo nedoločenosti, Nadorjakinja, Napetost, Narava, Naravoslovje, Nastanek para, Natrij, Navier-Stokesove enačbe, Navor, Nekonservativna sila, Neon, Neptun, Nerešeni problemi v fiziki, Nernstov potencial, Neskončnost, Nevtrino, Nevtron, Newton, Newtonovi zakoni gibanja, Niccolò Zucchi, Nicolas Léonard Sadi Carnot, Nihajni čas, Nihajni krog, Nihalo, Nihanje, Nikelj, Nikola Tesla, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, Nils Gustaf Dalén, Niobij, Nobelova nagrada za fiziko, Notranja energija, Nukleon, Obhodni čas, Obodna hitrost, Odboj, Odbojni kot, Odbojni zakon, Odprti sistem, Odsončje, Ogljik, Ohmov zakon, Ohranitveni zakon, Oko, Oliver Heaviside, Om, Opazovalni sistem, Operacijski ojačevalnik, Optični instrument, Optika, Os vrtenja, Osišče, Osmoza, Osnovna enota SI, Osnovni delec, Osnovni naboj, Osončje, Otto von Guericke, Ozvezdje, PACS, Pafnuti Lvovič Čebišov, Paladij, Paramagnetizem, Parsek, Pasivni transport, Paskal, Paul Adrien Maurice Dirac, Paul Ehrenfest, Paul Langevin, Paulijeva matrika, Paulijevo izključitveno načelo, Periodni sistem elementov, Permanentni električni dipol, Permeabilnost, Peter Joseph William Debye, Peter Ware Higgs, Philosophiae naturalis principia mathematica, Pierre de Fermat, Pierre-Simon Laplace, Pieter Zeeman, Piknometer, Planckova konstanta, Planet, Platina, Plimska sila, Plin, Plinski termometer, Plinski zakoni, Pluton, Plutonij, Poiseuillov zakon, Poissonova enačba, Poissonovo število, Pojav Čerenkova, Polarizabilnost, Polarizacija, Poldnevnik, Polinom, Polprevodnik, Pomerančukova nagrada, Popolni odboj, Porazdelitev delta, Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Pospešeno gibanje, Pot, Potencialna energija, Potres, Površina, Površinska gostota naboja, Površinska napetost, Pozitron, Prazeodim, Predpone SI, Premo enakomerno gibanje, Premo gibanje, Prenos toplote, Presek, Preslikava, Prestopno leto, Prožni trk, Prožnostni modul, Prometij, Prosta energija, Prosta entalpija, Prosti pad, Prostornina, Prostorninski pretok, Prostostna stopnja (mehanika), Proton, Prvi zakon termodinamike, Radar, Raderfordij, Radialni pospešek, Radian, Radij, Radioaktivnost, Rankinova temperaturna lestvica, Ravnovesje, Ravnovesno stanje (fizika), Razpad alfa, Razpad beta, Razpadna konstanta, Razpadni čas, Razpolovna debelina, Razpolovni čas, Réaumurjeva temperaturna lestvica, Rdeča orjakinja, Rdeča pritlikavka, Red velikosti, Relativistična masa, Relativni raztezek, René Descartes, Renormalizacijska grupa, Resonanca, Reynoldsovo število, Rezultanta, Richard Phillips Feynman, Rimska cesta (galaksija), Rindler-Møllerjeva transformacija, Robert Andrews Millikan, Robert Boyle, Robert Brown, Robert Henry Dicke, Robert Hooke, Robert Wilhelm Bunsen, Rodij, Rubidij, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Russell Alan Hulse, Rutenij, Rutherfordovo sipanje, Rydbergova formula, Samarij, Satelit, Saturn, Schrödingerjeva enačba, Sekunda, Selen, Seznam, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih zakonov, Seznam fizikov, Seznam kemijskih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Seznam slovenskih fizikov, Sila, Silicij, Siméon-Denis Poisson, Simens, Simetrija, Sipanje, Skalarni produkt, Skandij, Skupinska hitrost, Slikanje z magnetno resonanco, Snov, Snovna konstanta, Sončev mrk, Sončev obrat, Specifična toplota, Specifična upornost, Spin, Splošna plinska enačba, Splošna plinska konstanta, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Spojina, Srebro, Stacionarno stanje, Standardni model, Statično ravnovesje, Statika, Statistična fizika, Statistična mehanika, Statistična vsota, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanova konstanta, Stehiometrija, Steinerjev izrek, Stisljivost, Stopinja, Strižni modul, Strig, Strjevanje, Stroncij, Sublimacija, Sublimacijska toplota, Subrahmanyan Chandrasekhar, Susceptibilnost, Svetlobni tok, Svetlobno leto, Svetovni četverec, Svinec, Tahion, Tališče, Talilna toplota, Taljenje, Teža, Težišče, Težka voda, Težni pospešek, Težnost, Tehnecij, Tekočina, Telur, Temna snov, Temperatura, Temperaturni koeficient, Teoretična fizika, Teorija velikega poenotenja, Terbij, Terela, Termodinamika, Termodinamska spremenljivka, Termodinamski potencial, Termodinamski sistem, Termoelektrični pojav, Termometer, Tesla (enota), Théophile Ernest de Donder, Theodore von Kármán, Thomas Townsend Brown, Thomas Young (fizik), Tir, Titan (element), Tlak, Točkasto telo, Tobias Mayer, Togo telo, Ton, Tona, Toplota, Toplotna kapaciteta, Toplotna prevodnost, Toplotni rezervoar, Toplotni stroj, Toplotni tok, Toplotno izolirani sistem, Toplotno ravnovesje, Translacija, Transportni pojav, Tranzistor, Trdota, Trdota po Brinellu, Trdota po Rockwellu, Trenje, Trk, Trojna točka, Tullio Regge, Turbulentni tok, Umeritvena teorija, Umeritvena transformacija, Upor sredstva, Ura, Ura na nihalo, Uran, Valovanje, Valovna dolžina, Valovna enačba, Valovni vektor, Van 't Hoffov zakon, Van der Waalsov polmer, Van der Waalsova enačba stanja, Van der Waalsova sila, Vanadij, Variacijski račun, Vat, Vektor (matematika), Vektor četverec, Vektorski produkt, Venera, Vesolje, Viskoznost, Vitalij Lazarevič Ginzburg, Vlažnost, Vladimir Aleksandrovič Fok, Voda, Vodik, Volt, Vozel (enota), Vpadni žarek, Vpadni kot, Vrelišče, Vrstno število, Vrtenje, Vrtilna količina, Vzgon, Vzmet, Vzorec, Vzporednik, Vztrajnost, Vztrajnostni moment, Vztrajnostni polmer, Walter Ritz, Walther Hermann Nernst, Wignerjev prijatelj, Wikipedija, Wilhelm Eduard Weber, Wilhelm Röntgen, Willebrord Snell van Royen, William Alfred Fowler, William Crookes, William Gilbert, William Rowan Hamilton, William Thomson, Wolfgang Ernst Pauli, Zakon o ohranitvi mase, Zakon o prevajanju toplote, Zaprti sistem, Zemlja, Zemljepisna širina, Zemljepisna dolžina, Zlato, Zlitina, Zrcalo, Zven, Zvezda, Zvezda orjakinja, Zvok.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti