Podobnosti med Meroslovje in Seznam fizikalnih vsebin
Meroslovje in Seznam fizikalnih vsebin še 36 stvari v skupni (v Unijapedija): Absolutna temperatura, Akustika, Amper, Avogadrova konstanta, Boltzmannova konstanta, Dolžina, Električni tok, Elektrika in magnetizem, Etalon, Fizikalna konstanta, Fotometrija, Frekvenca, Hitrost svetlobe, Ionizirajoče sevanje, Jurij Vega, Kandela, Kelvin, Kilogram, Masa, Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko, Mednarodni sistem enot, Meritev, Merska enota, Meter, Mol (enota), Om, Osnovni naboj, Planckova konstanta, Sekunda, Standardni odklon, ..., Steradian, Svetilnost, Svetlobni izkoristek, Tlak, Vakuum, Vlažnost. Razširi indeks (6 več) »
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Absolutna temperatura in Meroslovje · Absolutna temperatura in Seznam fizikalnih vsebin ·
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Akustika in Meroslovje · Akustika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Amper in Meroslovje · Amper in Seznam fizikalnih vsebin ·
Avogadrova konstanta
Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.
Avogadrova konstanta in Meroslovje · Avogadrova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Boltzmannova konstanta in Meroslovje · Boltzmannova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Dolžina in Meroslovje · Dolžina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Električni tok in Meroslovje · Električni tok in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Elektrika in magnetizem in Meroslovje · Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Etalon
Etalon je opredmetena mera, merilni instrument, referenčni material ali merilni sistem, katerega namen je, da definira, realizira, ohranja ali reproducira neko enoto ali eno ali več vrednosti veličine, tako da se uporabi kot referenca.
Etalon in Meroslovje · Etalon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Fizikalna konstanta in Meroslovje · Fizikalna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fotometrija
Fotometríja je veja radiometrije, torej vede, ki se ukvarja z merjenjem elektromagnetnega sevanja.
Fotometrija in Meroslovje · Fotometrija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Frekvenca in Meroslovje · Frekvenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Meroslovje · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Ionizirajoče sevanje in Meroslovje · Ionizirajoče sevanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Jurij Vega in Meroslovje · Jurij Vega in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kandela
Kandéla ali candela (oznaka cd) je osnovna enota SI svetilnosti v fiziološkem merilu, enaka svetilnosti, ki jo v dani smeri izseva izvor enobarvnega valovanja s frekvenco 540 · 1012 hercev, ki v vsak steradian prostorskega kota izseva 1/683 vatov moči v fizikalnem merilu.
Kandela in Meroslovje · Kandela in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Meroslovje · Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Kilogram in Meroslovje · Kilogram in Seznam fizikalnih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Meroslovje · Masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko
Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko (kratica IUPAP) je mednarodna nevladna organizacija, posvečena napredku fizike.
Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko in Meroslovje · Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Mednarodni sistem enot in Meroslovje · Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Meritev in Meroslovje · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Meroslovje in Merska enota · Merska enota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Meroslovje in Meter · Meter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Meroslovje in Mol (enota) · Mol (enota) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Om
Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon. Električni upornik ima električni upor enega oma, če pri toku 1 A na njem pade napetost za 1 V (R.
Meroslovje in Om · Om in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Meroslovje in Osnovni naboj · Osnovni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Meroslovje in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Meroslovje in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin ·
Standardni odklon
Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.
Meroslovje in Standardni odklon · Seznam fizikalnih vsebin in Standardni odklon ·
Steradian
Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.
Meroslovje in Steradian · Seznam fizikalnih vsebin in Steradian ·
Svetilnost
Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.
Meroslovje in Svetilnost · Seznam fizikalnih vsebin in Svetilnost ·
Svetlobni izkoristek
vidne svetlobe (~380–750 nm) je prikazana s prekinjeno črto. Zunaj tega območja je svetlobni izkoristek zmanjšan. Svetlôbni izkorístek (oznaki \eta \, in \rho \) je merilo za učinkovitost sevanja svetlobnih naprav.
Meroslovje in Svetlobni izkoristek · Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobni izkoristek ·
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Meroslovje in Tlak · Seznam fizikalnih vsebin in Tlak ·
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Meroslovje in Vakuum · Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum ·
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Meroslovje in Vlažnost · Seznam fizikalnih vsebin in Vlažnost ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Meroslovje in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Meroslovje in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Meroslovje in Seznam fizikalnih vsebin
Meroslovje 69 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 36, indeks Jaccard je 1.56% = 36 / (69 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Meroslovje in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: