Kazalo
260 odnosi: A.E.I.O.U., Ad beatissimi apostolorum, Agneza Waiblinška, Albreht I. Habsburški, Albreht II. Avstrijski, Albreht II. Nemški, Alpe, Ana Jagelo, Armenija, Arnulf Bavarski, Augsburg, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Španija, Španska nasledstvena vojna, Štajerska (vojvodina), Štirinajst točk, Švicarji, Češkoslovaška, Babenberžani, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Bitka na Moravskem polju, Bitka pri Morgartenu, Bizantinsko cesarstvo, Bližnji vzhod, Bruselj, Celibat, Celjski grofje, Düsseldorf, Društvo narodov, Druga svetovna vojna, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Elizabeta Luksemburška, Elizabeta Pfalška, Ernest Železni, Estonija, Felix Austria, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški, Ferdinand I. Neapeljski, Ferdinand II. Habsburški, Ferdinand II. Tirolski, Ferdinand III. Habsburški, Filip I. Kastiljski, Filip II. Španski, Finska, Firence, Franc I. Štefan Lotarinški, ... Razširi indeks (210 več) »
A.E.I.O.U.
"A.E.I.O.U." (včasih pisano kot A.E.I.O.V.) je simboličen rek, ki ga je skoval svetorimski cesar Friderik III. (1415–1493) in so ga Habsburžani zgodovinsko uporabljali kot geslo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in A.E.I.O.U.
Ad beatissimi apostolorum
Ad beatissimi apostolorum (slovensko K blaženemu apostolskemu) je papeška okrožnica, ki jo je 1. novembra 1914 izdal papež Benedikt XV.; v njej je pozval vojskujoče države, da naj končajo prvo svetovno vojno.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ad beatissimi apostolorum
Agneza Waiblinška
''Agneza Waiblinška v babenberškem rodovnem drevesu''. Samostan Klosterneuburg, med 1489 in 1492. Agneza (Neža) Waiblinška ali Nemška, švabska vojvodinja, avstrijska mejna grofica, * 1072, † 24. september 1143, Klosterneuburg.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Agneza Waiblinška
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Albreht I. Habsburški
Albreht II. Avstrijski
Albreht II.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Albreht II. Avstrijski
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Albreht II. Nemški
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Alpe
Ana Jagelo
Ana Jagelo (poljsko Anna Jagiellonka, litovsko Ona Jogailaitė) je bila od leta 1575 do 1586 kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 18. oktober 1523, † 12. november 1596.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ana Jagelo
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Armenija
Arnulf Bavarski
Nagrobni napis vojvode Arnulfa Arnulf I., bavarski vojvoda (907-937).
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Arnulf Bavarski
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Augsburg
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Avstrija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Avstro-Ogrska
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Španija
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Španska nasledstvena vojna
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Štajerska (vojvodina)
Štirinajst točk
Štirinajst točk je sestavil ameriški predsednik Woodrow Wilson v začetku leta 1918. Štirinajst točk je bila izjava o načelih miru, ki naj bi se uporabila za mirovna pogajanja, da bi končali prvo svetovno vojno in preprečili izbruh nove svetovne vojne.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Štirinajst točk
Švicarji
Jeziki Švice: nemščina (64 %; rumena), francoščina (19 %; vijolična), italijanščina (8 %; zelena), retoromanščina (manj kot 1 %; rdeča) Švicarji so narod, ki živi v Švici.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Švicarji
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Češkoslovaška
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Babenberžani
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Bazilika sv. Petra, Vatikan
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Bitka na Moravskem polju
Bitka pri Morgartenu
Bitka pri Morgartenu je potekala 15.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Bitka pri Morgartenu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Bizantinsko cesarstvo
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Bližnji vzhod
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Bruselj
Celibat
Celibát je prostovoljno izbran stan neporočenosti oz.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Celibat
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Celjski grofje
Düsseldorf
Nočni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Düsseldorf
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Društvo narodov
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Druga svetovna vojna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Dunaj
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Dunajsko Novo mesto
Elizabeta Luksemburška
Elizabeta Luksemburška (madžarsko Luxemburgi Erzsébet) je bila kraljica žena Ogrske, Nemčije in Češke, * 7. oktober 1409, Višegrád, Ogrska, † 19. december 1442, Gjur, Ogrska Bila je edini otrok Sigismunda Luksemburškega, cesarja Svetega rimskega cesarstva ter kralja Ogrske in Češke.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Elizabeta Luksemburška
Elizabeta Pfalška
Elizabeta Pfalška, nemška princesa, filozofinja, * 26. december 1618, Heidelberg, Nemčija, † 11. februar 1680, Herford, Nemčija.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Elizabeta Pfalška
Ernest Železni
Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ernest Železni
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Estonija
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Felix Austria
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Leopold Joseph Franz Marcellin; imenovan tudi Ferdinand Dobrotljivi), avstrijski cesar od 1835 do 1848 in ogrski kralj kot Ferdinand V. od 1830,* 19. april 1793, Dunaj; † 29. junij 1875, Praga.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Ferdinand I. Neapeljski
1460 so Anžujci spet uveljavljali svoje pravice do neapeljske krone.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ferdinand I. Neapeljski
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II. Tirolski
Nadvojvoda Ferdinand II.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ferdinand II. Tirolski
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ferdinand III. Habsburški
Filip I. Kastiljski
Filip I. Kastiljski (tudi Filip Lepi), * 22. julij, 1478, Brugge, † 26. september 1506, Burgos; je bil med letoma 1482 in 1506 vojvoda Burgundije (kot Filip IV.), Brabanta, Limburga in Luksemburga, grof Flandrije, Hapsburga, Hainauta, Nizozemske in Zelandije, Tirolske in Artoisa ter med drugim gospodar Antwerpna in Mechelena.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Filip I. Kastiljski
Filip II. Španski
Filip II.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Filip II. Španski
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Finska
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Firence
Franc I. Štefan Lotarinški
Franc I. Štefan Lotarinški, lorenski (1729–1735) in toskanski vojvoda (1737–1765), rimsko-nemški cesar (1745), * 8. december 1708 Nancy (Francija), † 18. avgust 1765 Innsbruck (Tirolska).
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Franc I. Štefan Lotarinški
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Francija
Friderik I. Avstrijski
| name.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Friderik I. Avstrijski
Friderik I. Habsburški
Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija).
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Friderik I. Habsburški
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Friderik II. Prepirljivi
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Friderik III. Habsburški
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Gent
Georges Clemenceau
Georges Benjamin Clemenceau, francoski politik, fizik in novinar, * 28. september 1841 Mouilleron-en-Pareds † 24. november 1929, Pariz, Francija.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Georges Clemenceau
Gospa Sveta
Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Gospa Sveta
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Gosposvetsko polje
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Gradec
Grofija Tirolska
(Poknežena) Grofija Tirolska (tudi Tirolsko) je bila cesarska državna posest Svetorimskega cesarstva ustanovljena okoli leta 1140.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Grofija Tirolska
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Gruzija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Habsburžani
Hall in Tirol
Hall in Tirol je mesto in občina na Tirolskem v Avstriji.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Hall in Tirol
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Hamburg
Helena Ogrska
Helena Ogrska (madžarsko Árpád-házi Ilona) iz ogrske dinastije Árpád je bila po poroki z Leopoldom V. Avstrijskim od leta 1177 vojvodinja žena Štajerske in od leta 1192 do 1194 vojvodinja žena Avstrije, * okoli 1199, † 25. december 1199.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Helena Ogrska
Henrik II. Avstrijski
Henrik II.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Henrik II. Avstrijski
Hofburg
Palača Hofburg je bivša cesarska palača v središču mesta Dunaj, Avstrija.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Hofburg
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Innsbruck
Iraška vojna
Iraška vojna (poimenovana tudi druga perzijska zalivska vojna, okupacija Iraka ali operacija Iraška svoboda) je bil vojaški spopad med mednarodno koalicijo sil in uporniškimi skupinami v Iraku.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Iraška vojna
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Irak
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Italija
Ivan Parricida
Ivan Švabski (tudi Parricida, ali tudi Ivan Brez dežele), * cca.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ivan Parricida
Ivana Blazna
Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ivana Blazna
Ivana II. Neapeljska
Njeno vladanje je bilo v znamenju ljubimcev in vplivnih baronov ter hitrih obratov v zavezništvih med njimi.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ivana II. Neapeljska
Izabela Portugalska
Izabela Portugalska, je bila cesarica soproga in kraljica soproga svojega bratranca Karla V. Habsburškega, ki je bil vladar Španskega imperija, * 24. oktober 1503, Lizbona, † 1. maj 1539, Toledo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Izabela Portugalska
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Jadransko morje
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Jezus Kristus
Jožef I. Habsburški
Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Jožef I. Habsburški
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Južna Tirolska
Kancler Avstrije
Kancler Avstrije ali zvezni kancler Republike Avstrije (nemško: Bundeskanzler der Republik Österreich) je vodja vlade Republike Avstrije.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Kancler Avstrije
Kanonizacija
Kanonizacija ali proglasitev za svetnika je dejanje, s katerim neka oseba postane svetnik rimokatoliške cerkve.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Kanonizacija
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Karantanija
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel II. Avstrijski
Karel II.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Karel II. Avstrijski
Karel III. Španski
Karel III.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Karel III. Španski
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Karel IV. Luksemburški
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Karel V. Habsburški
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Karel Veliki
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Karel VI. Habsburški
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Katolištvo
Klosterneuburg
Klosterneuburg je mesto s 26.466 prebivalci (1. januar 2015) v Spodnji Avstriji v okrožju Dunaj okolica (Wien-Umgebung) in je upravni sedež.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Klosterneuburg
Kobariška bitka
Kobariška bitka (znan tudi kot kobariški preboj ali 12. soška bitka) je bil spopad med avstro-ogrsko in nemško vojsko na eni ter italijansko vojsko na drugi strani.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Kobariška bitka
Komárom
Komárom je mesto na desnem bregu Donave na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Komáromi Županije Komárom-Esztergom.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Komárom
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Komunizem
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Konstanški koncil
Kontraadmiral
SV Kontraadmiral je pomorski čin; kopenski ekvivalent je generalmajor.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Kontraadmiral
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Koroška (vojvodina)
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Koroški vojvode
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Krakov
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Kraljevina Češka
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Kranjska
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ladislav Posmrtni
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Latvija
Laxenburg
Laxenburg je naselje in občina v Spodnji Avstriji v okrožju Mödling v bližini Dunaja z 2859 prebivalci (stanje 1. januar 2015).
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Laxenburg
Leopold I. Avstrijski
Leopold Slavni (nemško Erlauchte) iz rodbine Babenberžanov je bil od leta 976 do svoje smrti avstrijski mejni grof, * okoli 940, † 10. julij 994, Würzburg, Frankonija.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Leopold I. Avstrijski
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Leopold I. Habsburški
Leopold II.
Leopold II. je ime več vladarjev.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Leopold II.
Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Leopold II., rojen kot Peter Leopold Jožef, toskanski vojvoda in rimsko-nemški cesar, * 5. maj 1747, Dunaj, † 1. marec 1792, Dunaj.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Leopold III. Avstrijski
Leopold III.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Leopold III. Avstrijski
Leopold III. Habsburški
Leopold III.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Leopold III. Habsburški
Leopold V. Avstrijski
Leopold V. Krepostni (nemško Tugendhafte) iz dinastije Babenberžanov je bil od leta 1177 vojvoda Avstrije in od leta 1192 do svoje smrti vojvoda Štajerske, * 1157, † 31. december 1194.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Leopold V. Avstrijski
Leopold VI. Avstrijski
Leopold VI.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Leopold VI. Avstrijski
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Libanon
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Linz
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Litva
Londonski sporazum
Londonski sporazum lahko pomeni naslednje sporazume.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Londonski sporazum
Londonski sporazum (1915)
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Londonski sporazum (1915)
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ludvik IV. Wittelsbaški
Lugano
Lugano (latinsko Luganum) je mesto z okoli 63.000 prebivalci na jugu Švice, v italijanskojezičnem kantonu Ticino, ki meji na Italijo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Lugano
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Madžarska
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Madrid
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Maksimilijan II. Habsburški
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Manierizem
Mannheim
Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Mannheim
Marija Burgundska
Marija Burgundska, z vzdevkom Bogata, naslovna vojvodinja Burgundska, je vladala burgundski državi, zdaj večinoma v Franciji — z izjemo vojvodine Burgundije, vrnjene Kraljevini Franciji (1477) — in Nizozemskim deželam, od leta 1477 do njene smrti v nesreči pri jahanju v starosti 25 let, * 13.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Marija Burgundska
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Marija Terezija
Matija Habsburški
Matija Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Matija Habsburški
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Matija Korvin
Medvladje
Medvladje, s tujko interregnum (množina interregna ali interregnums) je obdobje prekinitve ali v vladi, organizaciji ali družbenem redu.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Medvladje
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Nacionalsocializem
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Nadvojvodina Avstrija
Nancy
Slavolok Héré s katedralo Notre-Dame-de-l'Annonciation v ozadju Nancy (nemško Nanzig) je zgodovinsko mesto in občina v nekdanji severovzhodni francoski regiji Loreni, današnji regiji Grand Est, departmaju Meurthe-et-Moselle.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Nancy
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Napoleon Bonaparte
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Nemško cesarstvo
Neszmély
Neszmély je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Tatai Županije Komárom-Esztergom.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Neszmély
Neulijska mirovna pogodba
Neulijska mirovna pogodba (tudi neuillyjski mir) je bila sklenjena med predstavniki antante na eni in Bolgarijo kot poraženko v prvi svetovni vojni in podpisana 27.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Neulijska mirovna pogodba
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in New York
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Nizozemska
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Notranja Avstrija
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Oglejski patriarhat
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Osmansko cesarstvo
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Otokar II. Přemysl
Otto IV. Avstrijski
Otto IV.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Otto IV. Avstrijski
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Panonska marka
Papež Benedikt XV.
Papež Benedikt XV. (Papa Benedictus Decimus Quintus), rojen kot Giacomo della Chiesa, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež; * 21. november 1854, Pegli (Genova, Kraljevina Sardinija – danes Italija), † 22. januar 1922 Rim (Italija danes: Vatikan).
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Papež Benedikt XV.
Papež Janez Pavel II.
Janez Pavel II., rojstno ime Karol Józef Wojtyła, papež in svetnik, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Papež Janez Pavel II.
Papež Pavel VI.
Pavel VI., rojen kot Giovani Battista Enrico Antonio Maria Montini, papež Rimskokatoliške cerkve od 4. novembra 1963 do smrti, * 26. september 1897, Concesio, Italija, † 6. avgust 1978, Castelgandolfo, Italija.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Papež Pavel VI.
Papež Pij XI.
Papež Pij XI. (Papa Pius Undecimus), rojen kot Ambrogio Damiano Achille Ratti, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 31. maj 1857, Desio (Lombardija Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo – danes Italija), † 10.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Papež Pij XI.
Papež Pij XII.
Papež Pij XII. (Papa Pius Duodecimus), rojen kot Eugenio Maria Giuseppe Giovanni Pacelli, italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 2. marec 1876, Rim, Italija, † 9. oktober 1958, Castel Gandolfo, Lacij, Italija.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Papež Pij XII.
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Pariška mirovna konferenca (1919)
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Pariz
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Poljska
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Portugalska
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Praga
Prednja Avstrija
Prednja Avstrija, Nadaljnja Avstrija, Zunanja Avstrija ali Sprednja Avstrija (Vorderösterreich, prej die Vorlande tj. Predposesti, Prednje dežele mn.; Further Austria), je bilo skupno ime za zgodnjo (in kasnejšo) posest habsburške hiše v nekdanji Švabski vojvodini – matični vojvodini jugozahodne Nemčije, vključno z ozemlji v pokrajini Alzaciji zahodno od Rena in v Vorarlbergu.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Prednja Avstrija
Predsednik Avstrije
Zvezni predsednik Republike Avstrije ali predsednik Avstrije (nemško: Bundespräsident der Republik Österreich) je vodja države Republika Avstrija.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Predsednik Avstrije
Privilegium maius
Rudolf IV. Habsburški, ''Rudolfus Archidux Austriae'' z nadvojvodskim klobukom, naslikan okoli leta 1365 Privilegium maius (nemško Großer Freiheitsbrief, slovensko Veliki privilegij) je bila ponarejena srednjeveška listina, objavljena leta 1358 ali 1359 po naročilu avstrijskega vojvode Rudolfa IV.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Privilegium maius
Privilegium minus
Privilegium minus (slovensko Mali privilegij) je oznaka listine, ki jo je izdal cesar Svetega rimskega cesarstva Friderik I. Barbarossa 17.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Privilegium minus
Protipapež Janez XXIII.
Protipapež Janez XXIII. (rojen kot Baldassarre Cossa), vojak, kardinal, apostolski nuncij in protipapež, * okoli 1370, † 22. december 1419, Firence.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Protipapež Janez XXIII.
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Prva svetovna vojna
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Prvo Francosko cesarstvo
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Regensburg
Rennes
Rennes (bretonsko Roazhon) je glavno mesto severozahodne francoske regije Bretanje, občina in prefektura departmaja Ille-et-Vilaine.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Rennes
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Republika obeh narodov
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Rimsko cesarstvo
Rimsko kraljestvo
Rimsko kraljestvo (lat. Regnum Romanum) je bila monarhija na Apeninskem polotoku.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Rimsko kraljestvo
Rodbina Habsburško-Lotarinška
Rodbina Habsburško-Lotarinška je bila ustanovljena leta 1736 s poroko vojvode lotarinškega Franca I. Štefana iz rodbine Châtenois (veja Vaudémont) z nadvojvodo Marijo Terezijo iz rodbine Habsburžanov.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Rodbina Habsburško-Lotarinška
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Rudolf I. Habsburški
Rudolf II. Avstrijski
Rudolf II., vojvoda Avstrije in Štajerske iz rodbine Habsburžanov, * 1271; † 10.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Rudolf II. Avstrijski
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Rudolf II. Habsburški
Rudolf II. Habsburški (razločitev)
Rudolf II.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Rudolf II. Habsburški (razločitev)
Rudolf IV. Habsburški
Rudolf IV., imenovan Ustanovitelj, vojvoda Avstrije iz rodbine Habsburžanov, * 1. november 1339, Dunaj, † 27. julij 1365, Milano.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Rudolf IV. Habsburški
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ruski imperij
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Samostan
Schönbrunn
Rimski ostanki z vodnjakom Palača Schönbrunn na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskana znamenitost Dunaja.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Schönbrunn
Sedisvakanca
Sedisvakanca, ali tudi z izvirnim latinskim izrazom »sede vacante« (kot ablativ (ločilnik) izraza sedes vacans – prost sedež), pomeni stanje nezasedenega vodstvenega položaja po cerkvenem pravu Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Sedisvakanca
Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Sevilja
Sevreška mirovna pogodba
Sevreška mirovna pogodba je mednarodna pogodba, ki so jo dne 10. avgusta 1920 v francoskem mestu Sèvres podpisale premagana Osmanska država na eni in predstavniki antante na drugi strani.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Sevreška mirovna pogodba
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam papežev
Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Seznam papežev
Seznam svetnikov
Seznam svetnikov zajema vse ljudi, ki so bili razglašeni za svetnike, ne glede na to, katera Cerkev jih priznava.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Seznam svetnikov
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Sirija
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Slovenščina
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Slovenija
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Spodnja Avstrija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Srednji vek
Stečaj
Stečajni postopek ali stečaj je oblika prenehanja prezadolženega ali plačilno nesposobnega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru sodišča, unovči celotne premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Stečaj
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Sveta Marija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Sveto rimsko cesarstvo
Sykes-Picotov sporazum
Razdelitev ozemlja, predvidena v sporazumu Sykes-Picotov sporazum je bil tajni dogovor med vladama Združenega kraljestva in Francije leta 1916, v katerem sta državi z vednostjo Ruskega imperija določili svoja interesna območja v Zahodni Aziji po pričakovanem propadu Osmanskega imperija med prvo svetovno vojno.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Sykes-Picotov sporazum
Tübingen
Tübingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Tübingen
Teodora Angelina
Teodora Angelina (grško Θεοδώρα Αγγελίνα, Theodóra Angelína) je bila žena vojvode Leopolda VI. Avstrijskega in kot taka vojvodinja Štajerske in Avstrije, * 1190, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, 22./23.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Teodora Angelina
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Tevtonski viteški red
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in The New York Times
Trianonska mirovna pogodba
Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Trianonska mirovna pogodba
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Turčija
Ustoličevanje koroških vojvod
Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Ustoličevanje koroških vojvod
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Valencija
Valladolid
Valladolid je mesto v Španiji in glavno mesto avtonomne skupnosti Kastilja in Leon.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Valladolid
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Vatikan
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Versajska mirovna pogodba
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna (znana tudi kot druga indokitajska vojna) je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Vietnamska vojna
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Vojvodina Bavarska
Vojvodski prestol
Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju Vojvodski prestol je kamniti prestol z dvema sedežema.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Vojvodski prestol
Wels
Wels (bavarsko Wös) je mesto v Avstriji.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Wels
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Wettinci
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Woodrow Wilson
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Zgornja Avstrija
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in Zlata bula (1356)
10. julij
10.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 10. julij
10. junij
10.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 10. junij
1018
1018 (MXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1018
1055
105% (MLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1055
1073
1073 (MLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1073
1075
1075 (MLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1075
1095
1095 (MXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1095
1136
1136 (MCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1136
1141
1141 (MCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1141
1172
1172 (MCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1172
1177
1177 (MCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1177
12. oktober
12.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 12. oktober
1230
1230 (MCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1230
1260
1260 (MCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1260
1278
1278 (MCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1278
1282
1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1282
1283
1283 (MCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1283
1298
1298 (MCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1298
13. januar
13.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 13. januar
1307
1307 (MCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1307
1308
1308 (MCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1308
1326
1326 (MCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1326
1330
1330 (MCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1330
1339
1339 (MCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1339
1358
1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1358
1359
1359 (MCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1359
15. november
15.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 15. november
18. oktober
18.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 18. oktober
1804
1804 (MDCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1804
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1916
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1919
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 1923
26. avgust
26.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 26. avgust
26. maj
26.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 26. maj
28. junij
28.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 28. junij
29. september
29.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 29. september
3. julij
3.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 3. julij
940
940 (CMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 940
965
965 (CMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 965
985
985 (CMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 985
994
994 (CMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Seznam avstrijskih vladarjev in 994
, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Francija, Friderik I. Avstrijski, Friderik I. Habsburški, Friderik II. Prepirljivi, Friderik III. Habsburški, Gent, Georges Clemenceau, Gospa Sveta, Gosposvetsko polje, Gradec, Grofija Tirolska, Gruzija, Habsburžani, Hall in Tirol, Hamburg, Helena Ogrska, Henrik II. Avstrijski, Hofburg, Innsbruck, Iraška vojna, Irak, Istra, Italija, Ivan Parricida, Ivana Blazna, Ivana II. Neapeljska, Izabela Portugalska, Jadransko morje, Jezus Kristus, Jožef I. Habsburški, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Južna Tirolska, Kancler Avstrije, Kanonizacija, Karantanija, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Karel II. Avstrijski, Karel III. Španski, Karel IV. Luksemburški, Karel V. Habsburški, Karel Veliki, Karel VI. Habsburški, Katolištvo, Klosterneuburg, Kobariška bitka, Komárom, Komunizem, Konstanški koncil, Kontraadmiral, Koroška (vojvodina), Koroški vojvode, Krakov, Kraljevina Češka, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranjska, Ladislav Posmrtni, Latvija, Laxenburg, Leopold I. Avstrijski, Leopold I. Habsburški, Leopold II., Leopold II. Habsburško-Lotarinški, Leopold III. Avstrijski, Leopold III. Habsburški, Leopold V. Avstrijski, Leopold VI. Avstrijski, Libanon, Linz, Litva, Londonski sporazum, Londonski sporazum (1915), Ludvik IV. Wittelsbaški, Lugano, Madžarska, Madrid, Maksimilijan I. Habsburški, Maksimilijan II. Habsburški, Manierizem, Mannheim, Marija Burgundska, Marija Terezija, Matija Habsburški, Matija Korvin, Medvladje, Nacionalsocializem, Nadvojvodina Avstrija, Nancy, Napoleon Bonaparte, Nemško cesarstvo, Neszmély, Neulijska mirovna pogodba, New York, Nizozemska, Notranja Avstrija, Oglejski patriarhat, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Otokar II. Přemysl, Otto IV. Avstrijski, Panonska marka, Papež Benedikt XV., Papež Janez Pavel II., Papež Pavel VI., Papež Pij XI., Papež Pij XII., Pariška mirovna konferenca (1919), Pariz, Poljska, Portugalska, Praga, Prednja Avstrija, Predsednik Avstrije, Privilegium maius, Privilegium minus, Protipapež Janez XXIII., Prva svetovna vojna, Prvo Francosko cesarstvo, Regensburg, Rennes, Republika obeh narodov, Rimsko cesarstvo, Rimsko kraljestvo, Rodbina Habsburško-Lotarinška, Rudolf I. Habsburški, Rudolf II. Avstrijski, Rudolf II. Habsburški, Rudolf II. Habsburški (razločitev), Rudolf IV. Habsburški, Ruski imperij, Samostan, Schönbrunn, Sedisvakanca, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Sevilja, Sevreška mirovna pogodba, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam papežev, Seznam svetnikov, Sirija, Slovenščina, Slovenija, Spodnja Avstrija, Srednji vek, Stečaj, Sveta Marija, Sveto rimsko cesarstvo, Sykes-Picotov sporazum, Tübingen, Teodora Angelina, Tevtonski viteški red, The New York Times, Trianonska mirovna pogodba, Turčija, Ustoličevanje koroških vojvod, Valencija, Valladolid, Vatikan, Versajska mirovna pogodba, Vietnamska vojna, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Bavarska, Vojvodski prestol, Wels, Wettinci, Woodrow Wilson, Zgornja Avstrija, Zlata bula (1356), 10. julij, 10. junij, 1018, 1055, 1073, 1075, 1095, 1136, 1141, 1172, 1177, 12. oktober, 1230, 1260, 1278, 1282, 1283, 1298, 13. januar, 1307, 1308, 1326, 1330, 1339, 1358, 1359, 15. november, 18. oktober, 1804, 1916, 1919, 1923, 26. avgust, 26. maj, 28. junij, 29. september, 3. julij, 940, 965, 985, 994.