Podobnosti med Seznam astronomskih vsebin in Vulkan (domnevni planet)
Seznam astronomskih vsebin in Vulkan (domnevni planet) še 50 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Apsidna točka, Asaph Hall, Asteroid, Asteroidni pas, Astronomska enota, Cerera (pritlikavi planet), Dan, Domnevni planet, Ekliptika, Elementi tira, Elongacija, François Jean Dominique Arago, Gibanje, Greenwiški srednji čas, Isaac Newton, James Craig Watson, Komet, Lev (ozvezdje), Lewis A. Swift, Merkur, Meter, Naklon tira, Navidezni sij, Nebesna mehanika, Neptun, Newtonovi zakoni gibanja, Observatorij, Observatorij Mount Palomar, Observatorij Pariz, ..., Orbitalna perioda, Planet, Pluton, Precesija, Refraktor, Saturn, Sekunda, Simon Newcomb, Sirij, Sončev mrk, Sončeva pega, Sonce, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Težnost, Tir, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Venera, Vulkanski asteroid, Zvezda. Razširi indeks (20 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Seznam astronomskih vsebin · Albert Einstein in Vulkan (domnevni planet) ·
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Apsidna točka in Seznam astronomskih vsebin · Apsidna točka in Vulkan (domnevni planet) ·
Asaph Hall
Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.
Asaph Hall in Seznam astronomskih vsebin · Asaph Hall in Vulkan (domnevni planet) ·
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Asteroid in Seznam astronomskih vsebin · Asteroid in Vulkan (domnevni planet) ·
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Asteroidni pas in Seznam astronomskih vsebin · Asteroidni pas in Vulkan (domnevni planet) ·
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Astronomska enota in Seznam astronomskih vsebin · Astronomska enota in Vulkan (domnevni planet) ·
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Cerera (pritlikavi planet) in Seznam astronomskih vsebin · Cerera (pritlikavi planet) in Vulkan (domnevni planet) ·
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Dan in Seznam astronomskih vsebin · Dan in Vulkan (domnevni planet) ·
Domnevni planet
Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.
Domnevni planet in Seznam astronomskih vsebin · Domnevni planet in Vulkan (domnevni planet) ·
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Ekliptika in Seznam astronomskih vsebin · Ekliptika in Vulkan (domnevni planet) ·
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Elementi tira in Seznam astronomskih vsebin · Elementi tira in Vulkan (domnevni planet) ·
Elongacija
Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.
Elongacija in Seznam astronomskih vsebin · Elongacija in Vulkan (domnevni planet) ·
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
François Jean Dominique Arago in Seznam astronomskih vsebin · François Jean Dominique Arago in Vulkan (domnevni planet) ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Seznam astronomskih vsebin · Gibanje in Vulkan (domnevni planet) ·
Greenwiški srednji čas
Greenwiški srednji čas (kratica GMT) je poskus splošne uskladitve trenutnega časa.
Greenwiški srednji čas in Seznam astronomskih vsebin · Greenwiški srednji čas in Vulkan (domnevni planet) ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Seznam astronomskih vsebin · Isaac Newton in Vulkan (domnevni planet) ·
James Craig Watson
James Craig Watson, kanadsko-ameriški astronom, * 28. januar 1838, Fingal, Ontario, Kanada, † 23. november 1880, Madison, Wisconsin, ZDA.
James Craig Watson in Seznam astronomskih vsebin · James Craig Watson in Vulkan (domnevni planet) ·
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Komet in Seznam astronomskih vsebin · Komet in Vulkan (domnevni planet) ·
Lev (ozvezdje)
Lev (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Lev (ozvezdje) in Seznam astronomskih vsebin · Lev (ozvezdje) in Vulkan (domnevni planet) ·
Lewis A. Swift
Lewis A. Swift, ameriški astronom, * 20. februar 1820, Okrožje Monroe, New York, ZDA, † 5. januar 1913.
Lewis A. Swift in Seznam astronomskih vsebin · Lewis A. Swift in Vulkan (domnevni planet) ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Merkur in Seznam astronomskih vsebin · Merkur in Vulkan (domnevni planet) ·
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Meter in Seznam astronomskih vsebin · Meter in Vulkan (domnevni planet) ·
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Naklon tira in Seznam astronomskih vsebin · Naklon tira in Vulkan (domnevni planet) ·
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Navidezni sij in Seznam astronomskih vsebin · Navidezni sij in Vulkan (domnevni planet) ·
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Nebesna mehanika in Seznam astronomskih vsebin · Nebesna mehanika in Vulkan (domnevni planet) ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Neptun in Seznam astronomskih vsebin · Neptun in Vulkan (domnevni planet) ·
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Newtonovi zakoni gibanja in Seznam astronomskih vsebin · Newtonovi zakoni gibanja in Vulkan (domnevni planet) ·
Observatorij
Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.
Observatorij in Seznam astronomskih vsebin · Observatorij in Vulkan (domnevni planet) ·
Observatorij Mount Palomar
Haleovega daljnogleda Observatorij Mount Palomar (tudi Palomarski observatorij) (izvirno angleško Palomar Observatory) je zaseben observatorij, ki se nahaja na istoimenski gori, ki leži v okrožju San Diego v ameriški zvezni državi Kalifornija.
Observatorij Mount Palomar in Seznam astronomskih vsebin · Observatorij Mount Palomar in Vulkan (domnevni planet) ·
Observatorij Pariz
Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.
Observatorij Pariz in Seznam astronomskih vsebin · Observatorij Pariz in Vulkan (domnevni planet) ·
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Orbitalna perioda in Seznam astronomskih vsebin · Orbitalna perioda in Vulkan (domnevni planet) ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Planet in Seznam astronomskih vsebin · Planet in Vulkan (domnevni planet) ·
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Pluton in Seznam astronomskih vsebin · Pluton in Vulkan (domnevni planet) ·
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Precesija in Seznam astronomskih vsebin · Precesija in Vulkan (domnevni planet) ·
Refraktor
palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.
Refraktor in Seznam astronomskih vsebin · Refraktor in Vulkan (domnevni planet) ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Saturn in Seznam astronomskih vsebin · Saturn in Vulkan (domnevni planet) ·
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Sekunda in Seznam astronomskih vsebin · Sekunda in Vulkan (domnevni planet) ·
Simon Newcomb
Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.
Seznam astronomskih vsebin in Simon Newcomb · Simon Newcomb in Vulkan (domnevni planet) ·
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Seznam astronomskih vsebin in Sirij · Sirij in Vulkan (domnevni planet) ·
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Seznam astronomskih vsebin in Sončev mrk · Sončev mrk in Vulkan (domnevni planet) ·
Sončeva pega
plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.
Seznam astronomskih vsebin in Sončeva pega · Sončeva pega in Vulkan (domnevni planet) ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Seznam astronomskih vsebin in Sonce · Sonce in Vulkan (domnevni planet) ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Seznam astronomskih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Splošna teorija relativnosti in Vulkan (domnevni planet) ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Seznam astronomskih vsebin in Splošni gravitacijski zakon · Splošni gravitacijski zakon in Vulkan (domnevni planet) ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Seznam astronomskih vsebin in Težnost · Težnost in Vulkan (domnevni planet) ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Seznam astronomskih vsebin in Tir · Tir in Vulkan (domnevni planet) ·
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Seznam astronomskih vsebin in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Urbain-Jean Joseph Le Verrier in Vulkan (domnevni planet) ·
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Seznam astronomskih vsebin in Venera · Venera in Vulkan (domnevni planet) ·
Vulkanski asteroid
Umetnikova predstava Vulkanskega asteroida Vulkánski asteroídi ali vulkanoídi so člani domnevne skupine asteroidov, ki bi krožili po stabilnem tiru na razdalji od 0,08 do 0,21 a.e. od Sonca (to je znotraj Merkurjevega tira).
Seznam astronomskih vsebin in Vulkanski asteroid · Vulkan (domnevni planet) in Vulkanski asteroid ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Seznam astronomskih vsebin in Zvezda · Vulkan (domnevni planet) in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam astronomskih vsebin in Vulkan (domnevni planet) imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam astronomskih vsebin in Vulkan (domnevni planet)
Primerjava med Seznam astronomskih vsebin in Vulkan (domnevni planet)
Seznam astronomskih vsebin 2175 odnose, medtem ko je Vulkan (domnevni planet) 117. Saj imajo skupno 50, indeks Jaccard je 2.18% = 50 / (2175 + 117).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam astronomskih vsebin in Vulkan (domnevni planet). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: