Podobnosti med Severna flota in Sovjetska vojna mornarica
Severna flota in Sovjetska vojna mornarica še 22 stvari v skupni (v Unijapedija): Admiral, Admiral flote (Sovjetska zveza), Antanta, Barentsovo morje, Druga svetovna vojna, Fregata, Hladna vojna, Jurišna jedrska podmornica, Konvencionalna podmornica, Korveta, Letalonosilka, Murmansk, Podmornice razreda Ščuka, Podmornice razreda Ščuka-B, Prva svetovna vojna, Rušilec, Ruska revolucija, Ruska vojna mornarica, Sovjetska zveza, Strateška jedrska podmornica, Vladimir Černavin, Vojna mornarica.
Admiral
SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.
Admiral in Severna flota · Admiral in Sovjetska vojna mornarica ·
Admiral flote (Sovjetska zveza)
Admiral flote (Адмирал флота, Admiral flota) je bil najvišji pomorski čin Sovjetske zveze med letoma 1940 in 1955 ter drugi najvišji med letoma 1962 in 1991.
Admiral flote (Sovjetska zveza) in Severna flota · Admiral flote (Sovjetska zveza) in Sovjetska vojna mornarica ·
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Antanta in Severna flota · Antanta in Sovjetska vojna mornarica ·
Barentsovo morje
Lokacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.
Barentsovo morje in Severna flota · Barentsovo morje in Sovjetska vojna mornarica ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Severna flota · Druga svetovna vojna in Sovjetska vojna mornarica ·
Fregata
Ameriška sodobna fregata USS ''Elrod'' Fregáta je tip vojne ladje za opravljanje različnih nalog.
Fregata in Severna flota · Fregata in Sovjetska vojna mornarica ·
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Hladna vojna in Severna flota · Hladna vojna in Sovjetska vojna mornarica ·
Jurišna jedrska podmornica
2 Jurišne jedrske podmornice so vrsta jedrskih podmornic, katerih glavna oborožitev so torpedi.
Jurišna jedrska podmornica in Severna flota · Jurišna jedrska podmornica in Sovjetska vojna mornarica ·
Konvencionalna podmornica
Ameriška konvencionalna podmornica USS Queenfish Konvencionalne podmornice so vojaške podmornice, ki za pogon uporabljajo diezel oz.
Konvencionalna podmornica in Severna flota · Konvencionalna podmornica in Sovjetska vojna mornarica ·
Korveta
razreda ''Braunschweig'' nemške vojne mornarice - Bundesmarine Korveta (francosko in angleško: corvette) je naziv za majhno, gibljivo, lahko oboroženo vojaško plovilo, ki se največkrat uporablja kot spremstvo večjim vojnim ladjam, transportnim enotam in konvojem ter za neposredno zaščito obale.
Korveta in Severna flota · Korveta in Sovjetska vojna mornarica ·
Letalonosilka
Ameriška letalonosilka Gerald R. Ford (CVN-78), trenutno največja in najmodernejša letalonosilka na svetu Letalonosilka je vrsta vojne ladje, ki služi kot plavajoča letalska baza.
Letalonosilka in Severna flota · Letalonosilka in Sovjetska vojna mornarica ·
Murmansk
Murmansk (Múrmansk) (68° 57' severno, 33° 18' vzhodno) je mesto heroj v Rusiji 1967 km severno od Moskve ob obali Barentsovega morja v Arktičnem oceanu.
Murmansk in Severna flota · Murmansk in Sovjetska vojna mornarica ·
Podmornice razreda Ščuka
Razred Ščuka (Projekt 671RTM(K) Ščuka – evropska ščuka) je razred jurišnih jedrskih podmornic Sovjetske in Ruske vojne mornarice.
Podmornice razreda Ščuka in Severna flota · Podmornice razreda Ščuka in Sovjetska vojna mornarica ·
Podmornice razreda Ščuka-B
Razred Ščuka-B (Projekt 971 Ščuka-B – evropska ščuka) je razred petnajstih jurišnih jedrskih podmornic Sovjetske in Ruske vojne mornarice.
Podmornice razreda Ščuka-B in Severna flota · Podmornice razreda Ščuka-B in Sovjetska vojna mornarica ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Severna flota · Prva svetovna vojna in Sovjetska vojna mornarica ·
Rušilec
Rušilci razreda Fregat razreda Arleigh Burke Rušílec je hitra, okretna vojna ladja z veliko vzdržljivostjo, namenjena spremljanju večjih ladij v floti, konvoju ali bojni skupini ali za njihovo obrambo pred močnimi napadalci kratkega dosega.
Rušilec in Severna flota · Rušilec in Sovjetska vojna mornarica ·
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Ruska revolucija in Severna flota · Ruska revolucija in Sovjetska vojna mornarica ·
Ruska vojna mornarica
Ruska vojna mornarica (kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije.
Ruska vojna mornarica in Severna flota · Ruska vojna mornarica in Sovjetska vojna mornarica ·
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Severna flota in Sovjetska zveza · Sovjetska vojna mornarica in Sovjetska zveza ·
Strateška jedrska podmornica
2 Strateške jedrske podmornice so vrsta jedrskih podmornic, ki so opremljene s podmorniškimi balističnimi raketami in so namenjene za izvajanje raketnih napadov na strateške vojaško-gospodarske objekte nasprotnika.
Severna flota in Strateška jedrska podmornica · Sovjetska vojna mornarica in Strateška jedrska podmornica ·
Vladimir Černavin
Vladimir Nikolajevič Černavin (Владимир Николаевич Чернавин), sovjetski mornariški častnik, * 22. april 1928, Nikolajev (zdaj Mikolajiv, Ukrajina), † 18. marec 2023, Moskva, Rusija.
Severna flota in Vladimir Černavin · Sovjetska vojna mornarica in Vladimir Černavin ·
Vojna mornarica
Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.
Severna flota in Vojna mornarica · Sovjetska vojna mornarica in Vojna mornarica ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Severna flota in Sovjetska vojna mornarica imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Severna flota in Sovjetska vojna mornarica
Primerjava med Severna flota in Sovjetska vojna mornarica
Severna flota 110 odnose, medtem ko je Sovjetska vojna mornarica 47. Saj imajo skupno 22, indeks Jaccard je 14.01% = 22 / (110 + 47).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Severna flota in Sovjetska vojna mornarica. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: