Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Severna Norveška in Troms og Finnmark

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Severna Norveška in Troms og Finnmark

Severna Norveška vs. Troms og Finnmark

Severna Norveška (bokmål Nord-Norge, urbano vzhodno norveško:, nynorsk Nord-Noreg; severnosamijsko Davvi-Norga) je geografska regija Norveške, ki jo sestavljata dve najsevernejši okrožji Nordland in Troms og Finnmark v skupaj približno 35 % norveške celine. Troms og Finnmark (norveško:; severni sami Romsa ja Finnmárku; kven Tromssa ja Finmarkku; Tromssa ja Finnmark, lit. Troms in Finnmark) je okrožje v razpadu na severu Norveške, ki je bilo ustanovljeno 1.

Podobnosti med Severna Norveška in Troms og Finnmark

Severna Norveška in Troms og Finnmark še 20 stvari v skupni (v Unijapedija): Alfred Veliki, Alta, Norveška, Bodø, Druga svetovna vojna, Finnmark, Finnmarksvidda, Kamena doba, Kola (polotok), Norveška, Norvežani, Novgorodska republika, Okrožja Norveške, Polarni sij, Sami, Severni tečajnik, Svalbard, Troms, Tromsø, Vadsø, Vikinška doba.

Alfred Veliki

Alfred Veliki, kralj Wessexa, * okoli 847, † 26. oktober 899-901.

Alfred Veliki in Severna Norveška · Alfred Veliki in Troms og Finnmark · Poglej več »

Alta, Norveška

Alta (severnosamijsko Áltá; kvensko Alattio; Alattio) je mesto v občini Alta v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem.

Alta, Norveška in Severna Norveška · Alta, Norveška in Troms og Finnmark · Poglej več »

Bodø

Bodø (lule samijsko Bådåddjo) je mesto v občini Bodø v okrožju Nordland na Norveškem.

Bodø in Severna Norveška · Bodø in Troms og Finnmark · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Druga svetovna vojna in Severna Norveška · Druga svetovna vojna in Troms og Finnmark · Poglej več »

Finnmark

ali Finnmárku je nekdanja administrativna regija na skrajnem severovzhodu Norveške, ki na zahodu meji na nekdanjo administrativno regijo Troms, Finsko (finsko Laponsko) na jugu in Rusijo (Oblast Murmansk) na vzhodu.

Finnmark in Severna Norveška · Finnmark in Troms og Finnmark · Poglej več »

Finnmarksvidda

Finnmarksvidda (severnosamijsko Finnmárkkoduottar) je največja norveška planota s površino večjo od 22.000 kvadratnih kilometrov.

Finnmarksvidda in Severna Norveška · Finnmarksvidda in Troms og Finnmark · Poglej več »

Kamena doba

Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).

Kamena doba in Severna Norveška · Kamena doba in Troms og Finnmark · Poglej več »

Kola (polotok)

Kola (Kol'skij poluostrov; laponsko Guoládatnjárga) je polotok na skrajnem severozahodu Rusije, ki ga na severu obliva Barentsovo morje, na vzhodu in jugu pa Belo morje.

Kola (polotok) in Severna Norveška · Kola (polotok) in Troms og Finnmark · Poglej več »

Norveška

Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.

Norveška in Severna Norveška · Norveška in Troms og Finnmark · Poglej več »

Norvežani

300px Norvežani so skandinavski (germanski) narod, ki živi na področju Norveške.

Norvežani in Severna Norveška · Norvežani in Troms og Finnmark · Poglej več »

Novgorodska republika

Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.

Novgorodska republika in Severna Norveška · Novgorodska republika in Troms og Finnmark · Poglej več »

Okrožja Norveške

Norveška je razdeljena na 11 okrožij (norveško: ednina fylke, množina fylker (bokmål) / fylke (nynorsk); do leta 1917 pod imenom amt, mn, amter / amt).

Okrožja Norveške in Severna Norveška · Okrožja Norveške in Troms og Finnmark · Poglej več »

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Polarni sij in Severna Norveška · Polarni sij in Troms og Finnmark · Poglej več »

Sami

Sámiji (črkovano tudi Sami) so tradicionalno samijsko govoreče ljudstvo, ki naseljuje regijo Sápmi, ki danes obsega velike severne dele Norveške, Švedske, Finske in polotoka Kola v Rusiji.

Sami in Severna Norveška · Sami in Troms og Finnmark · Poglej več »

Severni tečajnik

izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.

Severna Norveška in Severni tečajnik · Severni tečajnik in Troms og Finnmark · Poglej več »

Svalbard

Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.

Severna Norveška in Svalbard · Svalbard in Troms og Finnmark · Poglej več »

Troms

ali Romsa je nekdanja norveška administrativna regija (fylke), ki meji na nekdanje okrožje Finnmark na severovzhodu in Nordland na jugozahodu.

Severna Norveška in Troms · Troms in Troms og Finnmark · Poglej več »

Tromsø

Tromsø, severnosamijsko Romsa Tromssa; kvensko Tromssa; Tromsö) je mesto v občini Tromsø v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem. Mesto je upravno središče občine in tudi upravno središče okraja Troms. Škofija Nord-Hålogaland in njen škof imata sedež v stolnici v Tromsøju v mestu. Mesto leži na otoku Tromsøya, ta pa v prelivu Tromsøysundet, tik ob kopnem severne Norveške. Celinsko predmestje Tromsdalen je s središčem mesta na Tromsøyi povezano z mostom Tromsø in predorom Tromsøysund. Predmestje Kvaløysletta na otoku Kvaløya je s središčem mesta povezano z mostom Sandnessund. Mesto s površino 21,25 kvadratnih kilometrov ima (2017) 64.448 prebivalcev, kar daje mestu gostoto prebivalstva 3033 prebivalcev na kvadratni kilometer. Središče mesta (na Tromsøyi) ima 38.980 prebivalcev. Celinski del mesta, Tromsdalen, ima 16.787 prebivalcev, predmestje Kvaløysletta na otoku Kvaløya pa 8681 prebivalcev. Najbolj naseljeno mesto severno od Tromsøja na Norveškem je Alta s 15.094 prebivalci (2017), zaradi česar je Tromsø zelo veliko mesto za ta obsežen podeželski severni del Norveške in najsevernejše mesto na svetu z več kot 20.000 prebivalci. Je največje urbano območje na severu Norveške in tretje največje severno od arktičnega kroga kjerkoli na svetu (za Murmanskom in Norilskom). Največji delodajalki v mestu sta Univerza Tromsø (UiT) in Univerzitetna bolnišnica Severne Norveške. V Tromsøju ima svoj sedež tudi Norveški polarni inštitut. Observatorij Northern Lights je bil ustanovljen leta 1928 in dve podjetji, povezani s Kongsberg Gruppen, zbirata satelitske podatke iz vesolja z uporabo observatorija. Ribiška industrija je zelo pomembna. Norveški Norges Råfisklag in Norges sjømatråd (svet za morsko hrano) imata sedež v Tromsøju. Sparebanken Nord-Norge ima tudi svoj sedež v mestu. Poleg tega ima tukaj sedež tudi "Skatt nord", agencija norveške davčne uprave. Mesto je toplejše od večine drugih krajev na isti zemljepisni širini zaradi učinka Zalivskega toka. Podnebje je celo blažje kot kraji, ki so veliko južneje od njega drugod po svetu, na primer v Hudsonovem zalivu in na Daljnem vzhodu Rusije, s toplovodnim tokom, ki kljub zelo visoki zemljepisni širini omogoča razmeroma mile zime in rast dreves. V središču mesta Tromsø je največ starih lesenih hiš na severu Norveške, najstarejša hiša je iz leta 1789. Mesto je kulturno središče svoje regije, saj poleti poteka več festivalov. Torbjørn Brundtland in Svein Berge iz elektronskega dua Röyksopp ter Lene Marlin sta odraščala in začela kariero v Tromsøju. Znani elektronski glasbenik Geir Jenssen prav tako prihaja iz Tromsøja.

Severna Norveška in Tromsø · Troms og Finnmark in Tromsø · Poglej več »

Vadsø

(Čáhcesuolu v jeziku severnih Samov, Vesisaari v finščini) je mesto in občina v administrativni regiji Finnmark na Norveškem.

Severna Norveška in Vadsø · Troms og Finnmark in Vadsø · Poglej več »

Vikinška doba

Vikinška doba (793–1066 n. št.) je bilo obdobje v srednjem veku, ko so se Norvežani, znani kot Vikingi, lotili obsežnih plenitev, koloniziranja, osvajanja in trgovanja po vsej Evropi in dosegli Severno Ameriko.

Severna Norveška in Vikinška doba · Troms og Finnmark in Vikinška doba · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Severna Norveška in Troms og Finnmark

Severna Norveška 56 odnose, medtem ko je Troms og Finnmark 44. Saj imajo skupno 20, indeks Jaccard je 20.00% = 20 / (56 + 44).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Severna Norveška in Troms og Finnmark. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: