Hitreje kot brskalnik!
38 odnosi: Avtonomna republika Krim, Bela garda, Carl Gustaf Emil Mannerheim, Divizija, Domači konj, Donbas, Donski kozaki, Heroj Sovjetske zveze, Kijev, Kmetijstvo, Komunistična partija Sovjetske zveze, Konjenica, Korpus (vojaštvo), Kozaki, Ljudski komisar, Maršal Sovjetske zveze, Moskva, Orenburg, Pasma, Poljska, Polk, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Red Lenina, Red rdeče zastave, Red Suvorova, Ruščina, Rusija, Rusko-japonska vojna, Sankt Peterburg, Sovjet, Stavropolski okraj, Vojaška zgodovina, Voronež, 1883, 1973, 25. april, 27. oktober.
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Avtonomna republika Krim · Poglej več »
Bela garda
Bela garda ima več pomenov.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Bela garda · Poglej več »
Carl Gustaf Emil Mannerheim
Baron Carl Gustaf Emil von Mannerheim, finski maršal in politik, * 4. junij 1867, Askainen, † 27. januar 1951, Lozana, Švica.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Carl Gustaf Emil Mannerheim · Poglej več »
Divizija
Divizija (angleško in nemško Division) je stalna vojaška formacija.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Divizija · Poglej več »
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Domači konj · Poglej več »
Donbas
UkrajiniDonbas (Донба́с, Donbas,; Донба́сс, Donbass) je zgodovinska, kulturna in gospodarska regija na jugovzhodu Ukrajine.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Donbas · Poglej več »
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Donski kozaki · Poglej več »
Heroj Sovjetske zveze
Heroj Sovjetske zveze je bilo najvišje častno posamezno in skupinsko odlikovanje in naziv Sovjetske zveze, ki je bilo ustanovljeno 16. aprila 1934 za izjemne zasluge.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Heroj Sovjetske zveze · Poglej več »
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Kijev · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Kmetijstvo · Poglej več »
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Komunistična partija Sovjetske zveze · Poglej več »
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Konjenica · Poglej več »
Korpus (vojaštvo)
Korpus (angleško Corps; nemško Korps) je nestalna vojaška formacija.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Korpus (vojaštvo) · Poglej več »
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Kozaki · Poglej več »
Ljudski komisar
Ljudski komisar je bil vodja vladnega oddelka po revoluciji v SZ; položaj ustreza ministru.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Ljudski komisar · Poglej več »
Maršal Sovjetske zveze
Bljuher. Maršal Sovjetske zveze je bil najvišji vojaški čin v Sovjetski zvezi (višji je bil generalisim Sovjetske zveze, ki pa je bil čisti politični naziv), ki je bil ustanovljen 22.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Maršal Sovjetske zveze · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Moskva · Poglej več »
Orenburg
Orenburg (Оренбу́рг,; Орынбор) je glavno mesto Orenburške oblasti v Rusiji.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Orenburg · Poglej več »
Pasma
pasjih pasem Pásma je skupina domačih živali iste vrste, ki se po vedenjskih lastnostih, videzu in drugih značilnostih razlikujejo od drugih predstavnikov iste vrste.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Pasma · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Poljska · Poglej več »
Polk
Polk (angleško, nemško Regiment) je stalna vojaška formacija.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Polk · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Rdeča armada · Poglej več »
Red Lenina
Red Lenina Red Lenina je bil najvišje nacionalno odlikovanje Sovjetske zveze, ki je bilo ustanovljeno 6. aprila 1930 in poimenovano po Vladimirju Iljiču Uljanovem - Leninu.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Red Lenina · Poglej več »
Red rdeče zastave
Red rdeče zastave je visoko odlikovanje Sovjetske zveze, ki je bilo ustanovljeno 16.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Red rdeče zastave · Poglej več »
Red Suvorova
Red Suvorova je visoko vojaško odlikovanje Sovjetske zveze, ki je bilo ustanovljeno 27.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Red Suvorova · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Ruščina · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Rusija · Poglej več »
Rusko-japonska vojna
Rusko-japonska vojna je bil oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi nasprotujočih si imperialnih ambicij v Mandžuriji in Korejskem cesarstvu.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Rusko-japonska vojna · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Sankt Peterburg · Poglej več »
Sovjet
Sovjet (rusko сове́т; dobesedno soglas) je naziv za politično organizacijo, ki se je uveljavila v Rusiji v času ruske revolucije.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Sovjet · Poglej več »
Stavropolski okraj
Stavropolski okraj (p), tudi Stavropolje (label), je federalni subjekt (okraj) Rusije.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Stavropolski okraj · Poglej več »
Vojaška zgodovina
Vojaška zgodovina je interdisciplinarna veda, ki združuje področji zgodovine in obramboslovja.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Vojaška zgodovina · Poglej več »
Voronež
Voronež je mesto v Rusiji, upravno središče Voroneške oblasti.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in Voronež · Poglej več »
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in 1883 · Poglej več »
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in 1973 · Poglej več »
25. april
25.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in 25. april · Poglej več »
27. oktober
27.
Novo!!: Semjon Mihajlovič Budjoni in 27. oktober · Poglej več »
Preusmerja sem:
Semjon Budjoni, Semjon Mihailovič Budjoni.
