Hitreje kot brskalnik!
111 odnosi: Abasidi, Abasidski kalifat, Adana, Aden, Afganistan, Alamut (Bartol), Alamut, Iran, Alep, Alp Arslan, Anatolija, Aralsko jezero, Armenci, Asasini, Azerbajdžan, Azija, İznik, Črno morje, Bagdad, Bitka pri Manzikertu, Bizantinsko cesarstvo, Bližnji vzhod, Britanski muzej, Bust, Damask, Egejsko morje, Emir, Fatimidi, Grofija Edesa, Grofija Tripoli, Gruzija, Gruzinci, Hamadan, Hedžas, Herat, Hindukuš, Horezm, Indijski ocean, Irak, Iran, Isfahan, Islam, Jemen, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, Kaganat, Kaspijsko jezero, Kılıç Arslan I., Kejhusrev II., Kejkavus I., Kejkavus II., ..., Kejkubad I., Kerman, Kilič Arslan IV., Kilikija, Kirgizistan, Kneževina Antiohija, Konje Urgenč, Konya, Križarske vojne, Kutalmiš, London, Malik Šah I., Mari, Med (kemija), Metropolitanski muzej umetnosti, Mezopotamija, Mongoli, Mosul, New York, Perzija, Roman IV. Diogen, Seldžuško cesarstvo, Sirija, Sistan, Sredozemsko morje, Stepa, Sultan, Sultanat Rum, Teheran, Togrul beg, Transoksanija, Tretja križarska vojna, Turčija, Turščina, Turkestan, Turki, Turkmenistan, Veliki Horasan, Vezir, Vladimir Bartol, Volga, 10. stoletje, 1035, 1038, 1048, 1055, 1060, 1063, 1071, 1072, 1087, 1091, 1092, 11. stoletje, 1104, 1131, 1144, 1153, 14. stoletje, 9. stoletje, 922. Razširi indeks (61 več) »
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Novo!!: Seldžuki in Abasidi · Poglej več »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Novo!!: Seldžuki in Abasidski kalifat · Poglej več »
Adana
Adana je peto največje mesto v Turčiji in središče province Adana.
Novo!!: Seldžuki in Adana · Poglej več »
Aden
Aden je lahko.
Novo!!: Seldžuki in Aden · Poglej več »
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Novo!!: Seldžuki in Afganistan · Poglej več »
Alamut (Bartol)
Alamut je roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol.
Novo!!: Seldžuki in Alamut (Bartol) · Poglej več »
Alamut, Iran
Alamut leta 2008 Alamut ('orlovo gnezdo') je porušena trdnjava nizarske veje ismailcev (ismaelitov) v regiji Alamut v južnokaspijski provinci Kazvin v Iranu.
Novo!!: Seldžuki in Alamut, Iran · Poglej več »
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Novo!!: Seldžuki in Alep · Poglej več »
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15. december 1072.
Novo!!: Seldžuki in Alp Arslan · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Seldžuki in Anatolija · Poglej več »
Aralsko jezero
Arálsko jezero (tadžiško/perzijsko »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je celinsko jezero v Srednji Aziji.
Novo!!: Seldžuki in Aralsko jezero · Poglej več »
Armenci
Armenci so narod oz.
Novo!!: Seldžuki in Armenci · Poglej več »
Asasini
Asasini (tudi Hašišini) so bili muslimanska verska in politična sekta.
Novo!!: Seldžuki in Asasini · Poglej več »
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Novo!!: Seldžuki in Azerbajdžan · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Seldžuki in Azija · Poglej več »
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Novo!!: Seldžuki in İznik · Poglej več »
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Novo!!: Seldžuki in Črno morje · Poglej več »
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Novo!!: Seldžuki in Bagdad · Poglej več »
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Novo!!: Seldžuki in Bitka pri Manzikertu · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Seldžuki in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Novo!!: Seldžuki in Bližnji vzhod · Poglej več »
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Novo!!: Seldžuki in Britanski muzej · Poglej več »
Bust
Bust je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Novo!!: Seldžuki in Bust · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Seldžuki in Damask · Poglej več »
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Novo!!: Seldžuki in Egejsko morje · Poglej več »
Emir
Emir je moško osebno ime.
Novo!!: Seldžuki in Emir · Poglej več »
Fatimidi
Fatimidi so bili islamska vladarska rodbina v severni Afriki.
Novo!!: Seldžuki in Fatimidi · Poglej več »
Grofija Edesa
Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.
Novo!!: Seldžuki in Grofija Edesa · Poglej več »
Grofija Tripoli
Grofija Tripoli in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Grofija Tripoli, četrta in zadnja večja križarska država, ki so jo ustanovili na Bližnjem vzhodu po Prvi križarski vojni.
Novo!!: Seldžuki in Grofija Tripoli · Poglej več »
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Novo!!: Seldžuki in Gruzija · Poglej več »
Gruzinci
Gruzinci, znani tudi kot Kartvelci, so kavkaški narod, ki živi v Gruziji.
Novo!!: Seldžuki in Gruzinci · Poglej več »
Hamadan
Hamadan ali Hamedan (perzijsko همدان, Hamadān, staroperzijsko Haŋgmetana, Ekbatana) je glavno mesto iranske province Hamadan.
Novo!!: Seldžuki in Hamadan · Poglej več »
Hedžas
Hedžas (/hiːˈdʒæz, hɪˈ-/, lit, hedžaska izgovorjava) je regija, ki vključuje večino zahodne Saudove Arabije, z mesti Meka, Medina, Džida, Tabuk, Džanbu, Taif in Baldžuraši.
Novo!!: Seldžuki in Hedžas · Poglej več »
Herat
Herāt (perzijsko هرات) je mesto v zahodnem Afganistanu in je glavno mesto istoimenske province.
Novo!!: Seldžuki in Herat · Poglej več »
Hindukuš
Satelitski pogled na Hindukuš Hindukuš (perzijsko in paštunsko هندوکش) je gorovje v Afganistanu, tudi v severni regiji v Pakistanu.
Novo!!: Seldžuki in Hindukuš · Poglej več »
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Novo!!: Seldžuki in Horezm · Poglej več »
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Novo!!: Seldžuki in Indijski ocean · Poglej več »
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Novo!!: Seldžuki in Irak · Poglej več »
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Novo!!: Seldžuki in Iran · Poglej več »
Isfahan
Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu ponoči Isfahan ali Eşfahān (v zgodovini znan tudi kot Ispahan, Aspadana - staro perzijsko), اصفهان - perzijsko) je mesto v Iranu. Nahaja se približno 340 km južno od Teherana in je glavno mesto istoimenske province. Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje največje mesto v Iranu za Teheranom in Mašhadom. Metropolitanska regija Isfahan ima 3.430.353 prebivalcev in je leta 2006 postala po velikosti druga metropolitanska regija za Tehranom. Mesta Zarrinšar, Fooladšar in Najafabad, Se-deh, Šahin-šar, Mobarakeh, Falavarjan in Čarmahin sodijo pod metropolitansko regijo Isfahan. Isfahan leži na stičišču glavnih smeri sever-jug in vzhod-zahod in je bil nekoč eno največjih mest na svetu. Pod Safavidi je cvetel v letih med 1050 - 1722, še posebej v 16. stoletju, ko je že drugič v svoji zgodovini postal glavno mesto Perzije. Tudi danes mesto ohranja veliko svoje pretekle slave. Poznano je po islamski arhitekturi, z veliko lepimi ulicami, mostovi, palačami, mošejami in minareti. Perzijci ga imenujejo tudi "Esfahan nesf-e Jahan ast" (Isfahan je pol sveta)., Saudi Aramco World, Volume 13, Nr. 1, January 1962 Trg Nakš-e Džahan je eden od največjih mestnih trgov na svetu in izjemen primer iranske in islamske arhitekture. UNESCO ga je imenoval med svetovno dediščino. Mesto ima še mnogo drugih zgodovinskih spomenikov in je znano po slikah in zgodovini.
Novo!!: Seldžuki in Isfahan · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: Seldžuki in Islam · Poglej več »
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Novo!!: Seldžuki in Jemen · Poglej več »
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Novo!!: Seldžuki in Jeruzalem · Poglej več »
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Novo!!: Seldžuki in Jeruzalemsko kraljestvo · Poglej več »
Kaganat
Kaganát je oblika državne ureditve, ki temelji na razširjeni rodovno-plemenski skupnosti, na čelu katere je kagan ali veliki kan.
Novo!!: Seldžuki in Kaganat · Poglej več »
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Novo!!: Seldžuki in Kaspijsko jezero · Poglej več »
Kılıç Arslan I.
Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.
Novo!!: Seldžuki in Kılıç Arslan I. · Poglej več »
Kejhusrev II.
Gijat al-Din Kejhusrev II. ali Gijat al-Din Kejhusrev bin Kejkubad (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن كيقباد) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1237 do svoje smrti leta 1246, * ni znano, † 1246.
Novo!!: Seldžuki in Kejhusrev II. · Poglej več »
Kejkavus I.
Kejkavus I. ali Kejkaus I. (staroanatolsko turško كَیکاوس, perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو: ´Izz ad-Dīn Kaykāwūs ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega sultanata Rum, ki je vladal od leta 1211 do svoje smrti leta 1220.
Novo!!: Seldžuki in Kejkavus I. · Poglej več »
Kejkavus II.
Kejkavus II. (perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو, ʿIzz ad-Dīn Kaykāwus ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1246 do 1257.
Novo!!: Seldžuki in Kejkavus II. · Poglej več »
Kejkubad I.
| type.
Novo!!: Seldžuki in Kejkubad I. · Poglej več »
Kerman
Kerman je glavno mesto province Kerman v Iranu.
Novo!!: Seldžuki in Kerman · Poglej več »
Kilič Arslan IV.
Kilič Arslan IV. (turško IV. Kılıç Arslan, staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان) ali Rukn ad-Din Kilij Arslan bin Kejhusrev (perzijsko رکن الدین قلج ارسلان بن کیخسرو) je bil sultan Seldžuškega sultanata Rum, * ni znano, † 1265.
Novo!!: Seldžuki in Kilič Arslan IV. · Poglej več »
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Novo!!: Seldžuki in Kilikija · Poglej več »
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Novo!!: Seldžuki in Kirgizistan · Poglej več »
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Novo!!: Seldžuki in Kneževina Antiohija · Poglej več »
Konje Urgenč
Konje Urgenč ali Gurgandž (turkmensko Köneürgenç iz perzijskega کهنه گرگانج, Kuhna Gurgāndž, včasih tudi Konya-Urgench, v prevodu Stari Urgenč) je arheološko najdišče starega mesta Urgenč (turkmensko Ürgenç) in istoimenska občina v severnem Turkmenistanu tik ob meji z Uzbekistanom.
Novo!!: Seldžuki in Konje Urgenč · Poglej več »
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Novo!!: Seldžuki in Konya · Poglej več »
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Novo!!: Seldžuki in Križarske vojne · Poglej več »
Kutalmiš
Kutalmiš (turško: Kutalmış), ime dveh različnih oseb iz turške zgodovine.
Novo!!: Seldžuki in Kutalmiš · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Seldžuki in London · Poglej več »
Malik Šah I.
Džalal Ad Davlah Malik Šah ali preprosto Malik Šah (perzijsko ملکشاه, arabsko (celo ime) معز الدنيا والدين جلال الدولة حسن ملكشاه), seldžuški sultan, * 1055, † 19. november 1092, Bagdad, Irak.
Novo!!: Seldžuki in Malik Šah I. · Poglej več »
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Novo!!: Seldžuki in Mari · Poglej več »
Med (kemija)
Okrasni predmet iz medi za obtežitev listov (levo), poleg sta vzorca cinka in bakra. Médi (pogovorno mesing) so zlitine bakra in cinka, v katerih je običajno nad 65 % bakra.
Novo!!: Seldžuki in Med (kemija) · Poglej več »
Metropolitanski muzej umetnosti
Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, pogovorno MET, je največji umetniški muzej v ZDA.
Novo!!: Seldžuki in Metropolitanski muzej umetnosti · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Seldžuki in Mezopotamija · Poglej več »
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Novo!!: Seldžuki in Mongoli · Poglej več »
Mosul
Mosul (arabsko الموصل: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.
Novo!!: Seldžuki in Mosul · Poglej več »
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Novo!!: Seldžuki in New York · Poglej več »
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Novo!!: Seldžuki in Perzija · Poglej več »
Roman IV. Diogen
Roman IV.
Novo!!: Seldžuki in Roman IV. Diogen · Poglej več »
Seldžuško cesarstvo
Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.
Novo!!: Seldžuki in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Seldžuki in Sirija · Poglej več »
Sistan
Sistan (''Sigistan'') na izseku zemljevida „Perzija” (Rigobert Bonne, 1787) Sistansko porečje Haozdarova vrata (Iran) Sistan (perz. سیستان; Sīstān) je zgodovinska regija, ki obsega dele vzhodnega Irana (provinca Sistan in Balučistan), jugozahodnega Afganistana (Nimruz, Kandahar in Zabul) in Nok Kundijeve v Beludžistanu ter zahodni Pakistana.
Novo!!: Seldžuki in Sistan · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Seldžuki in Sredozemsko morje · Poglej več »
Stepa
Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladiStepa je v fizični geografiji ekoregija, za katero so značilne velike s travo poraščene ravnine brez dreves, ta pa uspevajo le ob vodnih telesih.
Novo!!: Seldžuki in Stepa · Poglej več »
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Novo!!: Seldžuki in Sultan · Poglej več »
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Seldžuki in Sultanat Rum · Poglej več »
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Novo!!: Seldžuki in Teheran · Poglej več »
Togrul beg
Tugrul beg na Turkmenistanskem bankovcu za 1 manat Togrulov stolp, spomenik iz 12. stoletja, ki stoji južno od Teherana Togrul, tudi Toğrül, Tuğril, Tuğrul ali Toghrïl Beg, drugi vladar iz dinastije Turkov Seldžukov, * okrog 990 – † 4. september 1063 Togrul beg je združil turška plemena iz velikih step srednje Azije v plemensko zvezo, ki si je nadela ime po njegovem predniku Seldžuku in osvojil vzhodni Iran.
Novo!!: Seldžuki in Togrul beg · Poglej več »
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom. Geografsko je Transoksanija obsegala ozemlje med rekama Amu Darja na jugu in Sir Darja na severu. V perzijskem nacionalnem epu Šahname je omenjena kot Turan, v kitajskih virih pa kot Hedžong (河中地区). Arabsko ime Mā Warāʾ an-Nahr (ما وراء النهر, "kar je onkraj reke ") je prešel v perzijsko knjižno rabo in se ohranil vse do pomongolskih časov. Transoksanija je bila kot Sogdija ena od satrapij (provinc) perzijskega Ahemenidskega cesarstva.
Novo!!: Seldžuki in Transoksanija · Poglej več »
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Novo!!: Seldžuki in Tretja križarska vojna · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Seldžuki in Turčija · Poglej več »
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Novo!!: Seldžuki in Turščina · Poglej več »
Turkestan
Položaj Turkestana (zelena barva) v Srednji Aziji. Današnje državne meje so vrisane z belo. Turkestan, pisan včasih tudi Turkistan, se nanaša na zgodovinsko območje v Srednji Aziji med Sibirijo na severu, Iranom, Afganistanom in Tibetom proti jugu, Kaspijskim jezerom proti zahodu in puščavo Gobi proti vzhodu.
Novo!!: Seldžuki in Turkestan · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: Seldžuki in Turki · Poglej več »
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Novo!!: Seldžuki in Turkmenistan · Poglej več »
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Novo!!: Seldžuki in Veliki Horasan · Poglej več »
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Novo!!: Seldžuki in Vezir · Poglej več »
Vladimir Bartol
Vladimir Bartol, slovenski pisatelj, dramatik, esejist, publicist, biolog-lepidopterolog * 24. februar 1903, Sveti Ivan, Trst, Avstro-Ogrska (danes Italija), † 12. september 1967, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Seldžuki in Vladimir Bartol · Poglej več »
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Novo!!: Seldžuki in Volga · Poglej več »
10. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.
Novo!!: Seldžuki in 10. stoletje · Poglej več »
1035
1035 (MXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Seldžuki in 1035 · Poglej več »
1038
1038 (MXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Seldžuki in 1038 · Poglej več »
1048
1048 (MXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Seldžuki in 1048 · Poglej več »
1055
105% (MLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Seldžuki in 1055 · Poglej več »
1060
1060 (MLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Seldžuki in 1060 · Poglej več »
1063
1063 (MLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Seldžuki in 1063 · Poglej več »
1071
1071 (MLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Seldžuki in 1071 · Poglej več »
1072
1072 (MLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Seldžuki in 1072 · Poglej več »
1087
1087 (MLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Seldžuki in 1087 · Poglej več »
1091
1091 (MXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Seldžuki in 1091 · Poglej več »
1092
1092 (MXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Seldžuki in 1092 · Poglej več »
11. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.
Novo!!: Seldžuki in 11. stoletje · Poglej več »
1104
1104 (MCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Seldžuki in 1104 · Poglej več »
1131
1131 (MCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Seldžuki in 1131 · Poglej več »
1144
1144 (MCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Seldžuki in 1144 · Poglej več »
1153
1153 (MCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Seldžuki in 1153 · Poglej več »
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Novo!!: Seldžuki in 14. stoletje · Poglej več »
9. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.
Novo!!: Seldžuki in 9. stoletje · Poglej več »
922
922 (CMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Seldžuki in 922 · Poglej več »
