Podobnosti med Scuderia Ferrari in Velika nagrada Rusije
Scuderia Ferrari in Velika nagrada Rusije še 19 stvari v skupni (v Unijapedija): Charles Leclerc, Formula 1, Formula 1 sezona 1983, Kimi Räikkönen, Lewis Hamilton, McLaren, Prva svetovna vojna, Red Bull Racing, Renault F1, Sebastian Vettel, Velika nagrada Avstrije 2002, Velika nagrada Rusije 2014, Velika nagrada Rusije 2015, Velika nagrada Rusije 2016, Velika nagrada Rusije 2017, Velika nagrada Rusije 2018, Velika nagrada Rusije 2019, WilliamsF1, Zgodovina Formule 1.
Charles Leclerc
Charles Marc Hervé Perceval Leclerc, monaški dirkač Formule 1, * 16. oktober 1997, Monte Carlo, Monako.
Charles Leclerc in Scuderia Ferrari · Charles Leclerc in Velika nagrada Rusije ·
Formula 1
Formula 1 (kratica F1) je najvišji razred motošporta, kot ga označuje FIA, krovna avtomobilistična organizacija.
Formula 1 in Scuderia Ferrari · Formula 1 in Velika nagrada Rusije ·
Formula 1 sezona 1983
Sezona Formule 1 1983 je bila štiriintrideseta sezona svetovnega prvenstva Formule 1 pod okriljem FIE.
Formula 1 sezona 1983 in Scuderia Ferrari · Formula 1 sezona 1983 in Velika nagrada Rusije ·
Kimi Räikkönen
Kimi-Matias Räikkönen, (finsko: ), finski dirkač Formule 1, * 17. oktober 1979, Espoo, Finska.
Kimi Räikkönen in Scuderia Ferrari · Kimi Räikkönen in Velika nagrada Rusije ·
Lewis Hamilton
Sir Lewis Carl Hamilton, britanski dirkač Formule 1, * 7. januar 1985, Tewin, Hertfordshire, Anglija, Združeno kraljestvo.
Lewis Hamilton in Scuderia Ferrari · Lewis Hamilton in Velika nagrada Rusije ·
McLaren
Logotip moštva Veliki nagradi Nemčije 1969 Veliki nagradi Velike Britanije 1974 Veliki nagradi Nemčije 1985 Veliki nagradi ZDA 2004 Prvotni logotip McLaren je eno od moštev, ki nastopajo v Formuli 1.
McLaren in Scuderia Ferrari · McLaren in Velika nagrada Rusije ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Scuderia Ferrari · Prva svetovna vojna in Velika nagrada Rusije ·
Red Bull Racing
Veliki nagradi Kanade 2005 Veliki nagradi Kanade 2010 Veliki nagradi Malezije 2013 Red Bull Racing je moštvo Formule 1, ki dirka z avstrijsko licenco, medtem ko ima sedež v Veliki Britaniji.
Red Bull Racing in Scuderia Ferrari · Red Bull Racing in Velika nagrada Rusije ·
Renault F1
Logotip moštva Nekdanji logotip sezoni 1979 Veliki nagradi ZDA 2005 Moštvo Renault je eno od moštev v Formuli 1.
Renault F1 in Scuderia Ferrari · Renault F1 in Velika nagrada Rusije ·
Sebastian Vettel
Sebastian Vettel, nemški dirkač Formule 1, * 3. julij 1987, Heppenheim, Nemčija.
Scuderia Ferrari in Sebastian Vettel · Sebastian Vettel in Velika nagrada Rusije ·
Velika nagrada Avstrije 2002
Velika nagrada Avstrije 2002 je bila šesta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 2002.
Scuderia Ferrari in Velika nagrada Avstrije 2002 · Velika nagrada Avstrije 2002 in Velika nagrada Rusije ·
Velika nagrada Rusije 2014
Velika nagrada Rusije 2014 je šestnajsta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v. Odvijala se je 12. oktobra 2014 na uličnem dirkališču Soči okoli olimpijskih objektov v Sočiju.
Scuderia Ferrari in Velika nagrada Rusije 2014 · Velika nagrada Rusije in Velika nagrada Rusije 2014 ·
Velika nagrada Rusije 2015
Velika nagrada Rusije 2015 je petnajsta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v. Odvijala se je 11. oktobra 2015 na uličnem dirkališču Soči okoli olimpijskih objektov v Sočiju.
Scuderia Ferrari in Velika nagrada Rusije 2015 · Velika nagrada Rusije in Velika nagrada Rusije 2015 ·
Velika nagrada Rusije 2016
Velika nagrada Rusije 2016 je četrta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v. Odvijala se je 1. maja 2016 na uličnem dirkališču Soči okoli olimpijskih objektov v Sočiju.
Scuderia Ferrari in Velika nagrada Rusije 2016 · Velika nagrada Rusije in Velika nagrada Rusije 2016 ·
Velika nagrada Rusije 2017
Velika nagrada Rusije 2017 je četrta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v. Odvijala se je 30. aprila 2017 na uličnem dirkališču Soči okoli olimpijskih objektov v Sočiju.
Scuderia Ferrari in Velika nagrada Rusije 2017 · Velika nagrada Rusije in Velika nagrada Rusije 2017 ·
Velika nagrada Rusije 2018
Velika nagrada Rusije 2018 je šestnajsta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v. Odvijala se je 30. septembra 2018 na uličnem dirkališču Soči okoli olimpijskih objektov v Sočiju.
Scuderia Ferrari in Velika nagrada Rusije 2018 · Velika nagrada Rusije in Velika nagrada Rusije 2018 ·
Velika nagrada Rusije 2019
Velika nagrada Rusije 2019 je šestnajsta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v. Odvijala se je 29. septembra 2019 na uličnem dirkališču Soči okoli olimpijskih objektov v Sočiju.
Scuderia Ferrari in Velika nagrada Rusije 2019 · Velika nagrada Rusije in Velika nagrada Rusije 2019 ·
WilliamsF1
Logotip moštva sezoni 1985 Veliki nagradi Kanadi 1995 Veliki nagradi ZDA 2004 WilliamsF1, prej znan kot Williams Grand Prix Engineering, je moštvo Formule 1, ki je osvojilo devet konstruktorskih naslovov, prvega v sezoni 1980, zadnjega pa v sezoni 1997.
Scuderia Ferrari in WilliamsF1 · Velika nagrada Rusije in WilliamsF1 ·
Zgodovina Formule 1
Korenine Formule 1 segajo v evropske dirke za Veliko nagrado, ki so se začele že v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja.
Scuderia Ferrari in Zgodovina Formule 1 · Velika nagrada Rusije in Zgodovina Formule 1 ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Scuderia Ferrari in Velika nagrada Rusije imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Scuderia Ferrari in Velika nagrada Rusije
Primerjava med Scuderia Ferrari in Velika nagrada Rusije
Scuderia Ferrari 461 odnose, medtem ko je Velika nagrada Rusije 67. Saj imajo skupno 19, indeks Jaccard je 3.60% = 19 / (461 + 67).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Scuderia Ferrari in Velika nagrada Rusije. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: