Scuderia Ferrari in Tazio Nuvolari

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Scuderia Ferrari in Tazio Nuvolari

Scuderia Ferrari vs. Tazio Nuvolari

Ferrarijevi dirkalniki vseh obdobij leta 2005 na Nürburgringu Enzo Ferrari (levo), ustanovitelj Scuderie Ferrari Scuderia Ferrari Marlboro je ime za Gestione Sportiva, divizijo avtomobilske tovarne Ferrari S.p.A, ki se ukvarja z dirkanjem. Tazio Nuvolari, italijanski dirkač, * 16. november 1892, Castel d'Ario, Italija, † 11. avgust 1953, Mantova, Italija.

Achille Varzi

Achille Varzi, italijanski dirkač, * 8. avgust 1904, Galliate, Italija, † 1. julij 1948, Bremgarten bei Bern, Švica.

Achille Varzi in Scuderia Ferrari · Achille Varzi in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Alberto Ascari

Alberto Ascari, italijanski dirkač Formule 1, * 13. julij 1918, Milano, Italija, † 26. maj 1955, Monza, Italija.

Alberto Ascari in Scuderia Ferrari · Alberto Ascari in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Alfa Romeo

Alfa Romeo je italijanski proizvajalec avtomobilov.

Alfa Romeo in Scuderia Ferrari · Alfa Romeo in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Alfa Romeo 8C

Alfa Romeo 8C je ime za serijo tako avtomobilov kot dirkalnikov Alfa Romeo izdelanih v tridesetih letih 20. stoletja.

Alfa Romeo 8C in Scuderia Ferrari · Alfa Romeo 8C in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Carlo Felice Trossi

Carlo Felice Trossi, italijanski dirkač, * 27. april 1908, Biella, Italija, † 9. maj 1949, Milano, Italija.

Carlo Felice Trossi in Scuderia Ferrari · Carlo Felice Trossi in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Carlo Maria Pintacuda

Carlo Maria Pintacuda, italijanski dirkač, * 18. september 1900, Firence, Italija, † 8. marec 1971, Buenos Aires, Argentina.

Carlo Maria Pintacuda in Scuderia Ferrari · Carlo Maria Pintacuda in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Druga svetovna vojna in Scuderia Ferrari · Druga svetovna vojna in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Enzo Ferrari

Enzo Anselmo Ferrari, dirkač in ustanovitelj Ferrarija, * 18. februar 1898, Emilia-Romagna, Italija, † 14. avgust 1988, Modena, Italija.

Enzo Ferrari in Scuderia Ferrari · Enzo Ferrari in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Giuseppe Campari

Cavaliere Giuseppe Campari, italijanski dirkač in operni pevec, * 8. junij 1892, Graffignana, Italija † 10. september 1933, Monza, Italija.

Giuseppe Campari in Scuderia Ferrari · Giuseppe Campari in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Giuseppe Farina

Emilio Giuseppe »Nino« Farina, italijanski dirkač Formule 1, * 30. oktober 1906, Torino, Italija, † 30. junij 1966, Chambery, Francija.

Giuseppe Farina in Scuderia Ferrari · Giuseppe Farina in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Guy Moll

Guillaume Laurent »Guy« Moll, alžirski dirkač, * 28. maj 1910, Alžirija, † 15. avgust 1934, Pescara, Italija.

Guy Moll in Scuderia Ferrari · Guy Moll in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Italija in Scuderia Ferrari · Italija in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Juan Manuel Fangio

Juan Manuel Fangio, argentinski dirkač Formule 1, * 24. junij 1911, Balcarce, Argentina, † 17. julij 1995, Buenos Aires, Argentina.

Juan Manuel Fangio in Scuderia Ferrari · Juan Manuel Fangio in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Luigi Villoresi

Luigi »Gigi« Villoresi, italijanski dirkač Formule 1, * 16. maj 1909, Milan, Italija, † 24. avgust 1997, Modena, Italija.

Luigi Villoresi in Scuderia Ferrari · Luigi Villoresi in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Maserati

Maserati je italijanski proizvajalec športnih avtomobilov.

Maserati in Scuderia Ferrari · Maserati in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Najboljši štartni položaj

Najboljši štartni položaj (pole position) je v motošportu prvo štartno mesto.

Najboljši štartni položaj in Scuderia Ferrari · Najboljši štartni položaj in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Prva svetovna vojna in Scuderia Ferrari · Prva svetovna vojna in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Raymond Sommer

Raymond Sommer, francoski dirkač Formule 1, * 31. avgust 1906, Mouzon, Francija, † 10. september 1950, Monza, Italija.

Raymond Sommer in Scuderia Ferrari · Raymond Sommer in Tazio Nuvolari · Poglej več »

Targa Florio

Targa Florio je bila avtomobilistična dirka, ki je med letoma 1906 in 1977 potekala na italijanskem otoku Sicilija in je bila med letoma 1955 in 1973 del Svetovnega prvenstva športnih dirkalnikov.

Scuderia Ferrari in Targa Florio · Targa Florio in Tazio Nuvolari · Poglej več »

24 ur Le Mansa

Logotip dirke 24 ur Le Mansa je najznamenitejša vsakoletna vzdržljivostna avtomobilska dirka na svetu, ki od leta 1923 poteka na dirkališču Circuit de la Sarthe blizu Le Mansa, departma Sarthe, Francija.

24 ur Le Mansa in Scuderia Ferrari · 24 ur Le Mansa in Tazio Nuvolari · Poglej več »