Hitreje kot brskalnik!
116 odnosi: Adolf Hitler, Altona, Hamburg, Avstrijsko-pruska vojna, Časovni pas, Bad Gastein, Baltsko morje, Bronasta doba, Bruto domači proizvod, Bundeswehr, Carsko selo, Danščina, Danci, Danska, Deželni stanovi, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Fevd, Frankovsko cesarstvo, Friderik I. Danski, Friderik II. Danski, Friderik III. Habsburški, Friderik VII. Danski, Frizijščina, Germani, Glavno mesto, Gostota prebivalstva, Hamburg, Hansa, Hedeby, Henrik I. Nemški, Hladna vojna, ISO 3166, Ivan Danski, Jedrska elektrarna, Judje, Jutlandija, Karel Veliki, Karl Dönitz, Karolinško cesarstvo, Katarina Velika, København, Kiel, Knut Veliki, Konrad II. Nemški, Kristalna noč, Kristijan I. Danski, Kristijan III. Danski, Kristijan IX. Danski, Kristijan VIII. Danski, Kvadratni kilometer, ..., Lübeck, Ledena doba, Lennart Torstenson, Lotar Supplinburški, Martin Luter, Mecklenburg - Predpomorjanska, Megalit, Muslimani, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Nacionalsocializem, Napoleon III., Napoleonske vojne, Nemčija, Nemščina, Nemška zveza, Nemška zvezna dežela, Nemci, Neposredna demokracija, Nizka nemščina, Obodriti, Okraj Vojvodstvo Lauenburg, Olimpijske igre, Otto von Bismarck, Peter III. Ruski, Peter Veliki, Politična stranka, Pomorjansko, Površina, Prebivalstvo, Predsednik vlade, Preseljevanje ljudstev, Prusija, Prva svetovna vojna, Reformacija, Revolucije leta 1848, Romščina, Rostock, Rusija, Sasi, Schutzstaffel, Severno morje, Seznam suverenih držav, SG Flensburg-Handewitt, Skandinavija, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Spletna stran, Spodnja Saška, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Stanovsko-monarhični dualizem, Sturmabteilung, Sveto rimsko cesarstvo, Tridesetletna vojna, Turki, Uetersen, Univerza v Kielu, Ustavna monarhija, UTC+01:00, UTC+02:00, Vagri, Velika Britanija, Velika severna vojna, Versajska mirovna pogodba, Vojvodina, Vzhodna Prusija, Westerland, Nemčija. Razširi indeks (66 več) »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Schleswig-Holstein in Adolf Hitler · Poglej več »
Altona, Hamburg
Altona je četrt na skrajnem zahodnem delu nemškega mesta Hamburg v pokrajini Schleswig-Holstein na desnem bregu reke Labe.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Altona, Hamburg · Poglej več »
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Avstrijsko-pruska vojna · Poglej več »
Časovni pas
Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Časovni pas · Poglej več »
Bad Gastein
Bad Gastein (prej Badgastein) je zdraviliški in zimski športni kraj s 3.990 prebivalci (s 1. januarjem 2019) v dolini Gastein, v okrožju St.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Bad Gastein · Poglej več »
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Baltsko morje · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Bronasta doba · Poglej več »
Bruto domači proizvod
Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Bruto domači proizvod · Poglej več »
Bundeswehr
Bundeswehr je naziv za oborožene sile Nemčije, ki se delijo na.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Bundeswehr · Poglej več »
Carsko selo
Carsko selo (rusko: Ца́рское Село́, Carskoje Selo) je muzejski kompleks v mestu Puškin, ki vključuje palače in parke iz 18.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Carsko selo · Poglej več »
Danščina
Danščina je indoevropski jezik iz skupine severnih germanskih jezikov.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Danščina · Poglej več »
Danci
Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Danci · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Danska · Poglej več »
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Deželni stanovi · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Dunajski kongres · Poglej več »
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Fevd · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Friderik I. Danski
Friderik I., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 7. oktober 1471, Haderslev, † 10. april 1533, Schleswig.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Friderik I. Danski · Poglej več »
Friderik II. Danski
Friderik II.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Friderik II. Danski · Poglej več »
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Friderik III. Habsburški · Poglej več »
Friderik VII. Danski
Friderik VII.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Friderik VII. Danski · Poglej več »
Frizijščina
Frizijščina (Frysk) je skupina germanskih jezikov.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Frizijščina · Poglej več »
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Germani · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Glavno mesto · Poglej več »
Gostota prebivalstva
Gostota prebivalstva po državah sveta, ocena 2006 Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino, na kateri živijo.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Gostota prebivalstva · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Hamburg · Poglej več »
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Hansa · Poglej več »
Hedeby
Hedeby (staro skandinavsko: Heiðabýr, nemško Haithabu ali Haddeby) je bilo pomembno trgovsko naselje v dansko-severno nemškem obmejnem pasu v času Vikingov.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Hedeby · Poglej več »
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Henrik I. Nemški · Poglej več »
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Hladna vojna · Poglej več »
ISO 3166
ISO 3166 je mednarodni standard ISO za geografsko kodiranje imen držav ter njihovih odvisnih področij.
Novo!!: Schleswig-Holstein in ISO 3166 · Poglej več »
Ivan Danski
| name.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Ivan Danski · Poglej več »
Jedrska elektrarna
Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je elektrarna, podobna termoelektrarni; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir toplote namesto premoga, nafte ali plina uporablja jedrski reaktor.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Jedrska elektrarna · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Judje · Poglej več »
Jutlandija
Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Jutlandija · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Karel Veliki · Poglej več »
Karl Dönitz
Karl Dönitz, nemški admiral, * 16. september 1891, Grünau, Berlin, † 24. december 1980, Aumühle, Hamburg.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Karl Dönitz · Poglej več »
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Karolinško cesarstvo · Poglej več »
Katarina Velika
Katarina II.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Katarina Velika · Poglej več »
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Novo!!: Schleswig-Holstein in København · Poglej več »
Kiel
Kiel je glavno in najbolj naseljeno mesto severne nemške države Schleswig-Holstein s skoraj 300.000 prebivalci in univerzo, ustanovljeno leta 1665.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Kiel · Poglej več »
Knut Veliki
Knut Veliki (staronordijsko Knútr inn ríki, okoli 994/995–. Retrieved 21 January 2016.12. november 1035) je bil kralj Anglije (1014–1035), Danske (1016–1035), Norveške (1028–1035) in guverner Schleswiga in Pomeranije.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Knut Veliki · Poglej več »
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Konrad II. Nemški · Poglej več »
Kristalna noč
Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je pogrom nad Judi, tako poimenovan zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Kristalna noč · Poglej več »
Kristijan I. Danski
Kristijan I., danski, norveški in švedski kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, oldenburški grof, * februar 1426, Oldenburg, † 21. maj 1481, Kopenhagen.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Kristijan I. Danski · Poglej več »
Kristijan III. Danski
Kristijan III., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 12. avgust 1503, grad Gottorf v Schleswigu, † 1. januar 1559, Kolding.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Kristijan III. Danski · Poglej več »
Kristijan IX. Danski
Kristijan IX., danski kralj, * 8. april 1818, grad Gottorf v mestu Schleswig, † 29. januar 1906, grad Amalienborg v Kopenhagnu.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Kristijan IX. Danski · Poglej več »
Kristijan VIII. Danski
Kristijan VIII. je bil od leta 1839 do 1848 kralj Danske in kot Kristijan Friderik leta 1814 kralj Norveške, * 18. september 1786, Palača Christiansborg, Kopenhagen, Danska, † 20. januar 1848, Palača Amalienborg, Kopenhagen, Danska.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Kristijan VIII. Danski · Poglej več »
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Kvadratni kilometer · Poglej več »
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Lübeck · Poglej več »
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Ledena doba · Poglej več »
Lennart Torstenson
Lennart Torstenson, švedski vojaški inženir in feldmaršal, * 17. avgust 1603, † 7. april 1651.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Lennart Torstenson · Poglej več »
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Lotar Supplinburški · Poglej več »
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Martin Luter · Poglej več »
Mecklenburg - Predpomorjanska
Mecklenburg - Predpomorjanska je dežela v Nemčiji.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Mecklenburg - Predpomorjanska · Poglej več »
Megalit
Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Megalit · Poglej več »
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Muslimani · Poglej več »
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka · Poglej več »
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Nacionalsocializem · Poglej več »
Napoleon III.
Napoléon III.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Napoleon III. · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Napoleonske vojne · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Nemčija · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Nemščina · Poglej več »
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Nemška zveza · Poglej več »
Nemška zvezna dežela
Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Nemška zvezna dežela · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Nemci · Poglej več »
Neposredna demokracija
Neposredna demokracija (tudi čista demokracija) obsega obliko demokracije, pri kateri je oblast v rokah zbora vseh polnoletnih državljanov, ki se odločijo za sodelovanje pri odločitvah.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Neposredna demokracija · Poglej več »
Nizka nemščina
Nizka nemščina (nizkonemško Plattdüütsch, visokonemško Plattdeutsch, Niederdeutsch) je izraz za vsa nemška narečja, ki v nasprotju z visoko nemščino niso doživela t. i. premika soglasnikov (hochdeutsche Lautverschiebung).
Novo!!: Schleswig-Holstein in Nizka nemščina · Poglej več »
Obodriti
Niklot (1090 – 1160), poglavar odobritske konfederacije Obotriti (Abodriten, Obodryci; tudi Obodriti, Abotriti, oz. Abodriti) je naziv za konfederacijo srednjeveških zahodnoslovanskih plemen, ki so se nahajala na področju današnjega Mecklenburga in Holsteina v severni Nemčiji.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Obodriti · Poglej več »
Okraj Vojvodstvo Lauenburg
Vojvodstvo Lauenburg je najjužnejši okraj dežele Schleswig-Holstein, Nemčija.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Okraj Vojvodstvo Lauenburg · Poglej več »
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Olimpijske igre · Poglej več »
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1. april 1815, Schönhausen, Prusija, † 30. julij 1898, Friedrichsruh, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Otto von Bismarck · Poglej več »
Peter III. Ruski
Peter III.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Peter III. Ruski · Poglej več »
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Peter Veliki · Poglej več »
Politična stranka
Politična stranka je organizacija, ki si prizadeva priti na oblast ali vsaj dobiti čim večji vpliv na izvajanje državne politike.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Politična stranka · Poglej več »
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Pomorjansko · Poglej več »
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Površina · Poglej več »
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Prebivalstvo · Poglej več »
Predsednik vlade
Predsednik vlade (tudi minístrski predsédnik ali premier) je vodja vlade.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Predsednik vlade · Poglej več »
Preseljevanje ljudstev
Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Preseljevanje ljudstev · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Prusija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Reformacija · Poglej več »
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Revolucije leta 1848 · Poglej več »
Romščina
Rómščina (romsko rromani ćhib) je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 4,8 milijonov ljudi, v romskih in sintskih skupnostih okoli po svetu, predvsem v Evropi.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Romščina · Poglej več »
Rostock
Rostock je mesto in mestni okraj v Nemčiji.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Rostock · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Rusija · Poglej več »
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Sasi · Poglej več »
Schutzstaffel
Zastava SS Schutzstaffel ((zaščitni vod; kratica SS) je bila paravojaška organizacija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP). Sprva je bil Schutzstaffel del Sturmabteilunga (SA), a je po noči dolgih nožev pridobil samostojnost znotraj stranke. Organizacijo je leta 1925 ustanovil Adolf Hitler za potrebe osebne straže. Pripadnike SS so izšolali za popolno zvestobo in poslušnost ter brezobzirnost do nasprotnikov. Od leta 1929 do razpada Tretjega rajha je SS vodil Heinrich Himmler, ki je pripadnike enote razdelil na dve glavni skupini: splošni SS (Allgemeine) in bojne enote SS (Waffen-SS). Enote SS so bile sprva podrejene SA in so leta 1934 pomagale Hitlerju v noči dolgih nožev, ko je odstranil svoje tekmece. Med pododdelki SS sta bila tudi Gestapo in varnostna služba (Sicherheitsdienst), ki je skrbela za domačo in tujo obveščevalno varnost. Bojne enote SS so bile elitne bojna skupina, ki se je borila skupaj z oboroženimi silami, vendar neodvisno od njih. Vodila je tudi koncentracijska taborišča. Mednarodno sodišče je po vojni SS uvrstilo med zločinske organizacije. Kategorija:Nacionalsocialistična nemška delavska stranka Kategorija:Sturmabteilung * Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1925 Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Schutzstaffel · Poglej več »
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Severno morje · Poglej več »
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Seznam suverenih držav · Poglej več »
SG Flensburg-Handewitt
SG Flensburg-Handewitt je združenje (GmbH & Co. KG), sestavljeno iz Flensburga (TSB Flensburg) in Handewitta (Handewitter SV) v deželi Schleswig-Holstein in ga od leta 1990 sestavljata rokometna oddelka društev Handewitter SV in TSB Flensburg.
Novo!!: Schleswig-Holstein in SG Flensburg-Handewitt · Poglej več »
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Skandinavija · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Spletna stran
Spletna stran je v računalništvu dokument z nadbesedilom, ki ga prikaže spletni brskalnik.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Spletna stran · Poglej več »
Spodnja Saška
Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Spodnja Saška · Poglej več »
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Srednjeevropski čas · Poglej več »
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Novo!!: Schleswig-Holstein in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »
Stanovsko-monarhični dualizem
Davčni spis celjskega vicedoma za trg Motnik, 1737 Stanovsko-monarhični dualizem je pojem, s katerim se imenuje sovladje deželnih stanov in deželnega kneza (vladarja) v habsburških dednih deželah, v obdobju od 15.-17.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Stanovsko-monarhični dualizem · Poglej več »
Sturmabteilung
Simbol SA (slovensko Jurišni oddelek; kratica SA) je bila paravojaška organizacija pod okriljem NSDAP.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Sturmabteilung · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Turki · Poglej več »
Uetersen
Uetersen je mesto v nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Uetersen · Poglej več »
Univerza v Kielu
Pečat univerze Univerza v Kielu je univerza v Kielu v Nemčiji, ki je bila ustanovljena leta 1665 kot Academia Holsatorum Chiloniensis.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Univerza v Kielu · Poglej več »
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Novo!!: Schleswig-Holstein in Ustavna monarhija · Poglej več »
UTC+01:00
Zemljevid območij v časovnem pasu UTC+01:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC+01:00 je časovni pas z zamikom +1 uro glede na univerzalni koordinirani čas (UTC).
Novo!!: Schleswig-Holstein in UTC+01:00 · Poglej več »
UTC+02:00
Zemljevid območij v časovnem pasu UTC+02:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC+02:00 je identifikator za časovni zamik od UTC (univerzalnega časa) za +02.
Novo!!: Schleswig-Holstein in UTC+02:00 · Poglej več »
Vagri
Vagrija Vagri, Vagiri ali Vagrijani (nemško Wagrier) so bili pleme Polabskih Slovanov, od 9.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Vagri · Poglej več »
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Velika Britanija · Poglej več »
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Velika severna vojna · Poglej več »
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Vojvodina · Poglej več »
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Vzhodna Prusija · Poglej več »
Westerland, Nemčija
Westerland (Vesterland; ''Söl'ring'' severnofrizijsko: Wäästerlön’) je najbolj severno mesto v Nemčiji, ki leži ob Severnem morju na polotoku Sylt.
Novo!!: Schleswig-Holstein in Westerland, Nemčija · Poglej več »
