Kazalo
240 odnosi: Aden, Adiabena, Afganistan, Afrika, Ahemenidi, Ahemenidsko cesarstvo, Aksumitsko kraljestvo, Al-Tabari, Alani, Aleksander Sever, Aleksander Veliki, Aleksandrija, Amu Darja, Anatolija, Antika, Antiohija, Arabci, Arabska književnost, Arabski polotok, Ardašir I., Ardašir II., Arhitektura, Aristotel, Armenščina, Armenija, Armensko kraljestvo (antika), Artaban IV., Artaban V., Atene, Azerbajdžan, Azija, Šahname, Šapur I., Šapur II., Šapur III., Backgammon, Bahrajn, Bahram Čobin, Bahram I., Bahram II., Bahram III., Bahram IV., Baktrija, Balh, Balkan, Basra, Beduini, Bišapur, Bitka pri Ninivah, Bizantinsko cesarstvo, ... Razširi indeks (190 več) »
- Bivši imperiji
- Ukinitve leta 651
- Ustanovitve leta 224
Aden
Aden je lahko.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Aden
Adiabena
Adiabena (iz starogrškega Ἀδιαβηνή, ki izvira iz klasičnega sirskega ܚܕܝܐܒ,, staroperzijsko Nodshirakan, armensko Նոր Շիրական) je bila antično kraljestvo v AsirijiThe Chronicle of Arbela (PDF).
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Adiabena
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Afganistan
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Afrika
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Ahemenidi
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Ahemenidsko cesarstvo
Aksumitsko kraljestvo
stari grščini zapisano: AΧWMITW BACIΛEYC – Kralj Aksuma, na desnem pa: ΕΝΔΥΒΙC ΒΑCΙΛΕΥC – Kralj Endibis. Aksumitsko kraljestvo (tudi Aksum in redkeje Aksumitski imperij, giz አክሱም) je bila pomembna starodavna trgovska država v severovzhodni Afriki, ki je obstajala od 4.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Aksumitsko kraljestvo
Al-Tabari
Al-Tabari (perzijsko محمد بن جریر طبری, arabsko أبو جعفر محمد بن جرير بن يزيد الطبري) je bil vpliven učenjak, zgodovinar in komentator Korana, * 839 (224 po hidžri), Amol, Tabaristan, Abasidski kalifat, zdaj provinca Mazandaran, Iran, † 27.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Al-Tabari
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Alani
Aleksander Sever
Aleksander Sever (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, zadnji iz Severske dinastije, ki je vladal od leta 222 do 235, * 1. oktober 208, Arca Caesarea, Sirija, † 18.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Aleksander Sever
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Aleksander Veliki
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Aleksandrija
Amu Darja
Amu Darja, (perzijščina: آمودریا, Āmūdaryā; tagaloško: Amyderýa; turščina: Ceyhun; uzbeško: Amudaryo; tadžiščina: Амударё; paštu: د آمو سيند, da amu sind; stara grščina: Ὦξος, Oxos; latinsko: "Oxus"; sanskrt: वक्षु, Vakṣu), je glavna reka v Srednji Aziji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Amu Darja
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Anatolija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Antika
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Antiohija
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Arabci
Arabska književnost
Arabska književnost s svojimi začetki sega v 6. stoletje in je dokončno obliko dobila leta 653 s Koranom.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Arabska književnost
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Arabski polotok
Ardašir I.
Ardašir I., sasanidski vladar Perzije med letoma 226 in 242.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Ardašir I.
Ardašir II.
Ardašir II. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭲𐭧𐭱𐭲𐭥, novoperzijsko اردشیر نیکوکار, Ardašir) je bil enajsti kralj (šah) iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal med letoma 379 in 383, * 309/310, † 383.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Ardašir II.
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Arhitektura
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Aristotel
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Armenščina
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Armenija
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Armensko kraljestvo (antika)
Artaban IV.
Artaban IV., partski vladar neznanega porekla, ki je vladal leta 80-81 kot rival Pakorja II. Partskega.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Artaban IV.
Artaban V.
Artaban V. Partski (perzijsko اردوان, Ardawān), v nekaterih virih tudi Artaban IV., veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal od leta 216 do 224, * ni znano, † 28.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Artaban V.
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Atene
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Azerbajdžan
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Azija
Šahname
Ilustracija prizora iz Šahname (16. stoletje); na sliki je Kralj Salomon Šahname (dobesedno »Knjiga kraljev«) je obsežen junaški ep, ki ga je okoli leta 1000 n. št.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Šahname
Šapur I.
Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩, novoperzijsko شاپور), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Šapur I.
Šapur II.
Šapur II. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šābuhr, novoperzijsko شاپور, Šāpur) znan tudi kot Šapur II.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Šapur II.
Šapur III.
Šapur III. (rednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šābuhr) je bil kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vlada od leta 383 do 388, * ni znano, † 388.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Šapur III.
Backgammon
ameriške državljanske vojne. Backgammon je igra na igralni deski za dva igralca.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Backgammon
Bahrajn
Manama, glavno mesto Bahrajna Bahrájn (uradno Kraljevína Bahrájn;, Mamlakat al-Barayn) je otoška država v Perzijskem zalivu in najmanjša arabska država.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Bahrajn
Bahram Čobin
Bahram Čobin, tudi Čubin in Čobina (perzijsko بهرامچوبین), slavni general in poveljnik perzijske armade (Eran spahbod) iz 6.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Bahram Čobin
Bahram I.
Bahram I., Vahram I. ali Varahran I. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭) je bil četrti sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 271 do 274, * ni znano, † 274.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Bahram I.
Bahram II.
Bahram II., Vahram II. ali Varahram II. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭, novoperzijsko بهرامدوم) je bil peti sasanidski kralj kraljev (šahinšah) Irana, ki je vladal od leta 274 to 293, * ni znano, † 293.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Bahram II.
Bahram III.
Bahram III., Vahram III. ali Varahran III. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭, novoperzijsko سوم) je bil šesti kralj (šah) iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal samo štiri mesece leta 293, * ni znano, † 293.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Bahram III.
Bahram IV.
Bahram IV., izgovarje se tudi Vahram IV. ali Varahran IV. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭), je bil kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal od leta 388 do 399, * ni znano, † 399.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Bahram IV.
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Baktrija
Balh
Balh (perzijsko/pašto بلخ: Balkh, baktrijsko βαχλο, ẞaxlɔ: Bahlo, Bahlɔ) je bilo starodavno mesto, središče budizma, sufizma in zoroastrstva v sedanjem severnem Afganistanu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Balh
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Balkan
Basra
Basra (arabsko البصرة: Al Başrah) je mesto na jugu Iraka in za Bagdadom drugo največje mesto v državi.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Basra
Beduini
Beduini (arasko بَدَوِي, badawī) so arabska nomadska etnična skupina. Razdeljeni so na plemena ali klane znane v arabščini kot ʿašāʾir (عَشَائِر), klani pa se še naprej delijo na družine, ki se imenujejo bayt. Beduini v glavnem živijo v Sirski puščavi in v puščavskih območjih severne Afrike, Arabskem polotoku, v Iraku in Levantu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Beduini
Bišapur
Bišapur (srednjeperzijsko Bay-Šāpūr, perzijsko بیشاپور, Bišâpûr) je bilo mesto v sasanidski Perziji (Iran) na starodavni cesti med Parsom in Elamom, ustanovljeno leta 226.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Bišapur
Bitka pri Ninivah
Bitka pri Ninivah (Ἡ μάχη τῆς Νινευί) (602-628) se je odvijala v severni Mezopotamiji 12.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Bitka pri Ninivah
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Bospor
Brokat
Svileni brokat iz Lyona, Francija (1760-1770) Brokat je težka, trdna, vzorčasta tkanina iz svile ali v novejšem času rayona.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Brokat
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Budizem
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Ceh
Dabujidi
Dabujidska ali Gaubaridska dinastija je bila zoroastrska iranska država, ki se je začela v zgodnjem 7.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Dabujidi
Dagestan
Dagestan (uradno Republika Dagestan) je avtonomna in suverena republika Ruske federacije v Severnokavkaškem federalnem okrožju.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Dagestan
Daljni vzhod
Ozemlja, ki jih tradicionalno označujemo kot Daljni vzhod Daljni vzhod je v zahodnem svetu priljubljeno skupno ime za države in druga ozemlja v Vzhodni Aziji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Daljni vzhod
Damast
Stroj za tkanje damasta v muzeju Damast je tkanina z vtkanim vzorcem, ki pa ni vezana na določeno vrsto vlaken.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Damast
Dara
Dara je žensko osebno ime.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Dara
Darej III.
Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Darej III.
Džamasp
Džamasp ali Zamasp (srednjeperzijsko 𐭩𐭠𐭬𐭠𐭮𐭯, perzijsko جاماسپ Džāmāsp) je bil sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 496 do 498/499.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Džamasp
Džizja
Džizja (arabsko جزية DIN ǧizyah, IPA dʒizja, osmansko turško cizye) je bil davek (glavarina), ki so ga morali po islamskem šeriatskem pravu enkrat letno plačati zdravi nemuslimanski moški državljani (kristjani in Judje), sposobni za opravljanje vojaške službe.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Džizja
Denarij
Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Denarij
Derafš Kaviani
Umetniška upodobitev prapora Derafš Kaviani Umetniška upodobitev prapora Derafš Kaviani Derafš Kaviani (perzijsko درفش کاویانی) ali Derafš Kavani (درفش کاوانی) je bil legendarni kraljevi prapor Irana (Perzije), ki je bil v rabi od davnine do padca Sasanidskega cesarstva leta 651.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Derafš Kaviani
Derbent
Derbent (lezginsko Кьвевар; azerbajdžansko Dərbənd; avarsko Дербенд; perzijsko دربند; judeotatarsko דארבּאנד / Дэрбэнд / Dərbənd) je mesto v Republiki Dagestan v Ruski federaciji ob meji z Azerbajdžanom.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Derbent
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Diamant
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Dioklecijan
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Egipt
Enakonočje
Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Enakonočje
Erevan
Erevan (armensko Երևան ali Երեվան, İrəvan, Ереван) je prestolnica Republike Armenije in s približno 1,2 milijona prebivalcev tudi največje mesto te države. Mesto se je včasih imenovalo Erivan in Erebuni. Središče mesta je nastalo v kotlini, ki jo s treh strani razmejujejo hribi, le na jugozahodu se polagoma spušča proti dolini Aras.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Erevan
Erzurum
Erzurum je mesto v vzhodni Turčiji in upravno središče istoimenske province.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Erzurum
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Etiopija
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Evfrat
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Evropa
Feldmaršal
Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Feldmaršal
Filip Arabec
Filip Arabec ali Filip I. (latinsko, arabsko فيليب العربى), 34.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Filip Arabec
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Filozofija
Firduzi
Hakim Abdul Kasim Mansur Firdusi Tusi (Firduzi); perzijsko حکیمابوالقاسمفردوسی توسی), perzijski pesnik, * 935, Tus, Iran, † 1020, Tus, Iran. Firduzi je bil zelo spoštovan. Bil je avtor narodnega epa Šahname (Knjiga kraljev) perzijsko govorečega sveta kot tudi celotnega iranskega kulturnega sveta.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Firduzi
Fokas
Fokasov kovanec, kovan v Konstantinoplu v letih 604–607. Napis se bere: DN FOCAS PЄRP AVG / VICTORI A AVςCh in se konča z tavrogramomom ∆//CONOB.. Fokas (latinsko Focas, grško Φωκάς, Phōkás) je bil od leta 602 do 610 cesar Bizantinskega cesarstva, * 547, Trakija ali Kapadokija, † 5.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Fokas
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Francija
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Freska
Gilan
Značilna subtropska pokrajina prikaspijskega Gilana Gilan ali Gelan (Perzijsko: استان گیلان, Ostān-e Gīlān) je ena od triintrideset ostanov oz.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Gilan
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Glasba
Gokturki
Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰉𐰆𐰑𐰣, Türük Bodun) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Gokturki
Gordijan III.
Gordijan III. (latinsko), 32.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Gordijan III.
Gorgan
Gorgan (tudi Esterābād) je mesto v severnem Iranu in prestolnica province oz.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Gorgan
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Goti
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Grščina
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Gruzija
Gruzinščina
Gruzínščina (tudi grúzijščina, gruzinsko ქართული ენა, kartuli ena) je uradni jezik v Gruziji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Gruzinščina
Gudžarat
Gudžarat je zvezna država v okviru Indije.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Gudžarat
Guptski imperij
Guptski imperij (sanskrt: गुप्त राजवंश, Gupta Rājavaṃśa) je bil ustanovljen leta 320 n. št.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Guptski imperij
Hamadan
Hamadan ali Hamedan (perzijsko همدان, Hamadān, staroperzijsko Haŋgmetana, Ekbatana) je glavno mesto iranske province Hamadan.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Hamadan
Harač
Harač (arabsko خراج, haradž, turško haraç, harač) je bil vrsta davka na kmetijsko zemljišče in njegove pridelke, ki je temeljil na islamskem pravu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Harač
Harakena
Harakena (starogrško, Harakiní), znana tudi kot Mesena (Messíni) ali Mešan, je bila kraljevina, ki jo je ustanovil Iranec Hispaozin na vrhu Perzijskega zaliva.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Harakena
Hatra
Hatra (aramejsko ḥṭr’, arabsko الحضر) je bila antično mesto v severni iraški pokrajini Džazira in antični perzijski provinci Hvarvaran.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Hatra
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Hazari
Heftaliti
Heftaliti so bili srednjeazijska plemenska zveza, katere nastanek in sestava ostajata nejasna.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Heftaliti
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Heraklij
Herat
Herāt (perzijsko هرات) je mesto v zahodnem Afganistanu in je glavno mesto istoimenske province.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Herat
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Herezija
Hiša Karena
Velika hiša Karenajcev je bila ena izmed najvplivnejših sedmih "velikih hiš", oziroma aristokratskih klanov v antičnem Iranu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Hiša Karena
Hiša Surena
Velika hiša Surenasa oz.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Hiša Surena
Hinduizem
Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana Hinduízem ali híndujstvo (सनातन धर्म; Sanātana Darma, približno trajna vera) splošno velja za najstarejšo glavno svetovno vero.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Hinduizem
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Horezm
Hormizd I.
Hormizd-Ardašir, bolj znan po njegovem dinastičnem imenu Hormizd I., Hormozd I. ali Ormazd I. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭧𐭥𐭬𐭦𐭣, novoperzijsko هرمز یکم), je bil tretji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od maja 270 do junija 271, * ni znano, † junij 271.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Hormizd I.
Hormizd II.
Hormizd II., izgovarja se tudi Hormozd II. ali Ormazd II. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭧𐭥𐭬𐭦𐭣, novoperzijsko هرمز دوم) je bil kralj (šah) Sasanidskega cesarstva, ki je vladal je sedem let in pet mesecev od leta 303 do 309, * ni znano, † 309.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Hormizd II.
Hormizd IV.
Hormizd IV. (perzijsko هرمز چهارم), sin šaha Kozrava I., ki je od leta 579 do 590 vladal kot enaindvajseti perzijski veliki kralj (šah), * ni znano, † 590.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Hormizd IV.
Hormizd V.
Hormizd V. (perzijsko فرخزاد خسرو), kratkotrajen vladar Perzijskega cesarstva leta 593, * ni znano, † ni znano.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Hormizd V.
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Ikonoklazem
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Indija
Indijska podcelina
Indijska podcelina Reliefni zemljevid Indijske podceline Satelitski posnetek Indijske podceline Índijska pòdcelina je območje v Južni Aziji, kjer žive narodi Indije, Bangladeša, Pakistana, Šrilanke in kjer so tudi deli Nepala, Butana, Mjanmara in nekatera sporna ozemlja, ki jih trenutno nadzoruje Ljudska republika Kitajska.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Indijska podcelina
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Indijski ocean
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Irak
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Iran
Iranci
Iranci so narod, ki primarno živi na področju današnjega Irana.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Iranci
Isfahan
Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu ponoči Isfahan ali Eşfahān (v zgodovini znan tudi kot Ispahan, Aspadana - staro perzijsko), اصفهان - perzijsko) je mesto v Iranu. Nahaja se približno 340 km južno od Teherana in je glavno mesto istoimenske province. Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje največje mesto v Iranu za Teheranom in Mašhadom.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Isfahan
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Islam
Jakobinska cerkev
Jakobinska cerkev je neposvečena rimokatoliška cerkev v Toulousu v Franciji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Jakobinska cerkev
Jazdegerd I.
Jazdegerd I., tudi Jazdgerd I. in Jazdgird I. (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩), je bil od leta 399 do 420 kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 420, Hirkanija ali Tus, Iran.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Jazdegerd I.
Jazdegerd III.
Jazdegerd III., tudi Jazdgerd III. in Jazdgird III., (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩) je bil zadnji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 632 do 651, * 624, Istahr, Sasanidsko cesarstvo, † 651, Merv, Horasan.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Jazdegerd III.
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Jemen
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Jeruzalem
Jovijan
Jovijan (latinsko grško Ἰοβιανός) je bil leta 363-364 cesar Rimskega cesarstva, * 331, † 17. februar 364.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Jovijan
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Judovstvo
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Julijan (rimski cesar)
Justin II.
Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Justin II.
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Justinijan I.
Kalcedonski koncil
Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo).
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Kalcedonski koncil
Kar (rimski cesar)
Mark Avrelij Kar (latinsko) je bil leta 282 in 283 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 222, Narbona, Narbonska Galija, † julij ali avgust 283, Sasanidsko cesarstvo.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Kar (rimski cesar)
Karavanseraj
Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Karavanseraj
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Kaspijsko jezero
Katafrakt
Relief ''Taq-e Bostan'' (provinca Kermanšah, Iran), na katerem je ena od najstarejših upodobitev katafrakta. Oseba nad njim je verjetno Kozrav II.. Desno od njega je Ahura Mazda, levo pa perzijska boginja Anahita. Katafrakt (grško Κατάφρακτος, dobesedno oklopljen ali popolnoma obdan) je bil težko oklopljen konjenik v vojskah številnih starih držav v zahodni Evraziji in evrazijskih stepah.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Katafrakt
Kavad I.
Kavad I. (srednjeperzijsko 𐭪𐭥𐭠𐭲, Kawād) je bil od leta 488 do 496 in ponovno od 498 do 531 kralj kraljev sasanidskega Irana, * 473, † 13. september 531.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Kavad I.
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Kavkaz
Kerman
Kerman je glavno mesto province Kerman v Iranu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Kerman
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Kiparstvo
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Kitajščina
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Kitajska
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Književnost
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Konjenica
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Konstantin I. Veliki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Konstantinopel
Korduena
Korduéna, poznana tudi kot Gorduena, Kordjena, Karduena, Gordjena, Gordjea, Korčajk in Gordjan, (armensko Կորճայք, Κορδουηνη/Kordouēnē, kurdsko Kardox, Hebrejskoקרטיגיני), zgodovinska pokrajina v severni Mezopotamiji v sedanji s Kurdi naseljeni vzhodni Turčiji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Korduena
Kozrav I.
Sasanidsko cesarstvo na svojem največjem teritorialnem obsegu Kozrav I. (prav tako se piše Khosrau, Khusro ali Chosroes; srednjeperzijsko 𐭧𐭥𐭮𐭫𐭥𐭣𐭩; novoperzijsko خسرو), tradicionalno znan po epitetu Anushirvan (انوشيروان 'Nesmrtna duša'), je bil Sasanidski kralj kraljev od 531 do 579.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Kozrav I.
Kozrav II.
Kozrav II., včasih tudi Parviz – Vedno zmagovit (perzijsko: خسرو پرویز), dvaindvajseti perzijski kralj (šah), ki je vladal od leta 590 do 628, * ni znano, † 28. februar 628.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Kozrav II.
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Krščanstvo
Kristjani
Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Kristjani
Ktezifon
Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Ktezifon
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Kušansko cesarstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Latinščina
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Latinci
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Levant
Lončarstvo
Lončarsko vreteno Lončarstvo je obrt izdelovanja posode in drugih izdelkov iz gline, ročno ali na lončarskem vretenu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Lončarstvo
Mani
Mani (perzijsko: مانی; sirsko: ܡܐܢܝ;latinsko: Manes), perzijski (iranski) prerok, ustanovitelj gnostične religije manihejstva, * 14. april 216, † 27. februar 276.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Mani
Manihejstvo
Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277), ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Manihejstvo
Mavricij
Mavricij ali Mauritius (tudi Mauricius;; mavricijskokreolsko Moris), uradno Republika Mavricij) je otoška država ob obali Afrike v jugozahodnem Indijskem oceanu, okrog 900 kilometrov vzhodno od Madagaskarja. Republika poleg otoka Mauritius obsega tudi otoke Cargados Carajos, Rodrigues in Agalega.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Mavricij
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Medicina
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Medijsko cesarstvo
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Merovingi
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Merv
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Mezopotamija
Mezopotamija (rimska provinca)
Mezopotamija, ime dveh rimskih provinc na ozemlju med Evfratom in Tigrisom.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Mezopotamija (rimska provinca)
Misijonar
Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Misijonar
Mitra (bog sonca)
Glava kipca Mitre iz nemškega mesta Sindelfingen Mitra je v perzijski mitologiji bog sonca.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Mitra (bog sonca)
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Mohamed
Monofizitizem
Monofizitizem je bilo krščansko kristološko gledanje (z vidika katoliške, pravoslavne in protestantskih Cerkva herezija), ki se je razvilo v okviru aleksandrijske šole v poznem 4.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Monofizitizem
Mosul
Mosul (arabsko الموصل: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Mosul
Narseh
Narseh (tudi Narz), sasanidski vladar Perzije med 293 in 302, sin Šapurja I, * 293–303, † 303.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Narseh
Nauruz
Nauruz (tudi nauroz, nav-roze, navroz, naw-rúz, norooz, noruz ali nowrouz, izvirno perzijsko نوروز) je tradicionalni iranski praznik novega leta v perzijskem koledarju, ki se začne na pomladno enakonočje in naznanja prihod pomladi.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Nauruz
Nestor
Nestorij, carigrajski patriarh v letih 428–431, *po 381; †okoli 451, Zgornji Egipt Najbolj znan je kot začetnik herezije, ki se po njem imenuje nestorianizem.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Nestor
Nestorijanstvo
Nestorijánstvo (tudi nestorijanízem ali nestorianizem) je teološki nauk, da ima Jezus dve osebnosti: Jezus-človek in Jezus-Božji sin in utelešenje Božje besede.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Nestorijanstvo
Numizmatika
Numizmátika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje novce oziroma denar in zbirateljski konjiček, ki se ukvarja z zbiranjem in preučevanjem kovancev in bankovcev.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Numizmatika
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Oman
Onager (orožje)
za živalsko vrsto glej Onager (žival)Rimski ''Divji osel'' Sodobna različica onagra Onager (latinsko onagres - divji osel) je vzvojna mehanska metalna naprava, ki je predhodnica srednjeveškega katapulta.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Onager (orožje)
Pakistan
Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Pakistan
Pamir
Vrh Ismoil Somoni, poznan kot Vrh komunizma Gorovje Pamir leži na stičišču gorovij Tjanšan v Kirgizistanu, Karakorum v Pakistanu, Kunlun na Kitajskem in Hindukuš v Afganistanu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Pamir
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Pariz
Partščina
Partščina, znana tudi kot arsakidska pahlavščina in pahlavanik, je izumrli antični severozahodnoiranski jezik, ki so ga govorili v Partiji, severovzhodni pokrajini antičnega Partskega cesarstva.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Partščina
Parti
Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Parti
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Partsko cesarstvo
Pehota
Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Pehota
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Perzijščina
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Perzijci
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Perzijski zaliv
Piratstvo
thumb Piratstvo je plenjenje, ropanje in drugovrsten nasilen kriminal, ki se odvija na morju.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Piratstvo
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Platon
Pravi križ
Križani Jezus (Giotto, okoli 1310) Pravi križ, tudi sveti križ, je križ, na katerem je bil križan Jezus Kristus.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Pravi križ
Proskineza
Proskineza na reliefu iz Perzepolisa Proskineza je starodaven iranski običaj priklanjanja pred vladarjem.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Proskineza
Prvi efeški koncil
Prvi efeški koncil je potekal leta 431 v Efezu. Na njem so obsodili nestorianizem in potrdili uporabo poimenovanja Marija Božja mati.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Prvi efeški koncil
Rašidunski kalifat
Rašidunski kalifat Rašidunski kalifat je bil eden izmed prvih štirih kalifatov po smrti Mohameda.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Rašidunski kalifat
Rabin
Pogovor Rabinov Rabin (v klasični hebrejščini רִבִּי ribbi; v moderni hebrejščini רַבִּי rabbi) je človek z visoko avtoriteto v judovstvu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Rabin
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Rdeče morje
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Rim
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Rimsko cesarstvo
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Romunija
Rubin
Neobdelan rubin iz Mjanmarja Rubin je izjemno redek in zelo cenjen dragi kamen.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Rubin
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Rusija
Sana
Sana (tudi Sanaa;, izgovarja, Jemensko arabsko) je glavno mesto Jemna in središče Pokrajine Sana.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Sana
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Satrapija
Sebasteja (tema)
Sebastejska téma (grško Θέμα Σεβαστείας) je bila vojaško-civilna provinca (téma) Bizantinskega cesarstva v severovzhodni Kapadokiji in Mali Armeniji v sodobni Turčiji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Sebasteja (tema)
Sedem partskih velikih hiš
Sedem partijskih klanov, oziroma sedem velikih hiš, je sistem partijske fevdalne aristokracije v času iranskega imperija Partov, v času kasnejše dinastije perzijskih Sasanidov pa zavezniki svojih novih gospodarjev.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Sedem partskih velikih hiš
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Selevkidsko cesarstvo
Semiti
Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771 Gatterer (1771): ''Einleitung in die synchronistische universalhistorie''.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Semiti
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Semitski jeziki
Sirščina
Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Sirščina
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Sirija
Sistan
Sistan (''Sigistan'') na izseku zemljevida „Perzija” (Rigobert Bonne, 1787) Sistansko porečje Haozdarova vrata (Iran) Sistan (perz. سیستان; Sīstān) je zgodovinska regija, ki obsega dele vzhodnega Irana (provinca Sistan in Balučistan), jugozahodnega Afganistana (Nimruz, Kandahar in Zabul) in Nok Kundijeve v Beludžistanu ter zahodni Pakistana.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Sistan
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Skiti
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Slikarstvo
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Slovani
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Sogdija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Srednji vek
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Sredozemlje
Susa
Susa je lahko.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Susa
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Suza, Perzija
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Svila
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Svilna pot
Tabaristan
Tabaristan je bivša zgodovinska regija severnega Irana ob kaspijskem morju.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Tabaristan
Tadžikistan
Tadžikistan, uradno Republika Tadžikistan (Džumhurii Todžikiston), je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Tadžikistan
Talmud
Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Talmud
Tamga
Tamge Abazinov Tamga (iz staroturškega 𐱃𐰢𐰍𐰀, tamga, dobesedno žig, pečat, osmansko طمغا, damga, mongolsko тамга, tamga) je abstrakten žig ali pečat, ki je bil v rabi med evrazijskiki nomadi in kulturami, na katere so vplivali.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Tamga
Tapiserija
Tapiserija je oblika tekstilne umetnosti, ki jo tradicionalno tkejo ročno na statvah.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Tapiserija
Taq-e Bostan
Relief Taq-e Bostan, na katerem so upodobljene ženske, ki igrajo na čang (perzijska harfa), in kralj na lovu Taq-e Bostan (perzijsko طاق بستان, poslovenjeno "obok vrta" ali "kamniti obok") je najdišče z nizom velikih skalnih reliefov iz perzijskega (iranskega) sasanidskega obdobja, izklesanih okoli 4.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Taq-e Bostan
Teodozij II.
Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Teodozij II.
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Tigris
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Transoksanija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Turčija
Turkestan
Položaj Turkestana (zelena barva) v Srednji Aziji. Današnje državne meje so vrisane z belo. Turkestan, pisan včasih tudi Turkistan, se nanaša na zgodovinsko območje v Srednji Aziji med Sibirijo na severu, Iranom, Afganistanom in Tibetom proti jugu, Kaspijskim jezerom proti zahodu in puščavo Gobi proti vzhodu.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Turkestan
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Turkmenistan
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Umetnost
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Unescova svetovna dediščina
Valerijan (rimski cesar)
Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Valerijan (rimski cesar)
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Vazal
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Veliki Horasan
Vitez
Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Vitez
Vologas VI.
Kovanec Vologasa VI.; datum ΘΛΦ TLF je leto 539 po selevkidskem štetju, sa pravi leto 227-228 n. št. Vologas VI.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Vologas VI.
Vzhodna asirska cerkev
Vzhodna asirska cerkev (s polnim naslovom Sveta katoliška apostolska vzhodna asirska cerkev, sirsko: ܥܕܬܐ ܩܕܝܫܬܐ ܘܫܠܝܚܝܬܐ ܩܬܘܠܝܩܝ ܕܡܕܢܚܐ ܕܐܬܘܪ̈ܝܐ) je Krščanska cerkev, ki ima okoli 400 000 vernikov in deluje zlasti na območju Sirije, Iraka in Irana.
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Vzhodna asirska cerkev
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Sasanidsko cesarstvo in Zaratustrstvo
Glej tudi
Bivši imperiji
Ukinitve leta 651
Ustanovitve leta 224
Prav tako znan kot Sasanidi, Sasanidska dinastija, Sasanidski imperij.
, Bospor, Brokat, Budizem, Ceh, Dabujidi, Dagestan, Daljni vzhod, Damast, Dara, Darej III., Džamasp, Džizja, Denarij, Derafš Kaviani, Derbent, Diamant, Dioklecijan, Egipt, Enakonočje, Erevan, Erzurum, Etiopija, Evfrat, Evropa, Feldmaršal, Filip Arabec, Filozofija, Firduzi, Fokas, Francija, Freska, Gilan, Glasba, Gokturki, Gordijan III., Gorgan, Goti, Grščina, Gruzija, Gruzinščina, Gudžarat, Guptski imperij, Hamadan, Harač, Harakena, Hatra, Hazari, Heftaliti, Heraklij, Herat, Herezija, Hiša Karena, Hiša Surena, Hinduizem, Horezm, Hormizd I., Hormizd II., Hormizd IV., Hormizd V., Ikonoklazem, Indija, Indijska podcelina, Indijski ocean, Irak, Iran, Iranci, Isfahan, Islam, Jakobinska cerkev, Jazdegerd I., Jazdegerd III., Jemen, Jeruzalem, Jovijan, Judovstvo, Julijan (rimski cesar), Justin II., Justinijan I., Kalcedonski koncil, Kar (rimski cesar), Karavanseraj, Kaspijsko jezero, Katafrakt, Kavad I., Kavkaz, Kerman, Kiparstvo, Kitajščina, Kitajska, Književnost, Konjenica, Konstantin I. Veliki, Konstantinopel, Korduena, Kozrav I., Kozrav II., Krščanstvo, Kristjani, Ktezifon, Kušansko cesarstvo, Latinščina, Latinci, Levant, Lončarstvo, Mani, Manihejstvo, Mavricij, Medicina, Medijsko cesarstvo, Merovingi, Merv, Mezopotamija, Mezopotamija (rimska provinca), Misijonar, Mitra (bog sonca), Mohamed, Monofizitizem, Mosul, Narseh, Nauruz, Nestor, Nestorijanstvo, Numizmatika, Oman, Onager (orožje), Pakistan, Pamir, Pariz, Partščina, Parti, Partsko cesarstvo, Pehota, Perzijščina, Perzijci, Perzijski zaliv, Piratstvo, Platon, Pravi križ, Proskineza, Prvi efeški koncil, Rašidunski kalifat, Rabin, Rdeče morje, Rim, Rimsko cesarstvo, Romunija, Rubin, Rusija, Sana, Sasanidsko cesarstvo, Satrapija, Sebasteja (tema), Sedem partskih velikih hiš, Selevkidsko cesarstvo, Semiti, Semitski jeziki, Sirščina, Sirija, Sistan, Skiti, Slikarstvo, Slovani, Sogdija, Srednji vek, Sredozemlje, Susa, Suza, Perzija, Svila, Svilna pot, Tabaristan, Tadžikistan, Talmud, Tamga, Tapiserija, Taq-e Bostan, Teodozij II., Tigris, Transoksanija, Turčija, Turkestan, Turkmenistan, Umetnost, Unescova svetovna dediščina, Valerijan (rimski cesar), Vazal, Veliki Horasan, Vitez, Vologas VI., Vzhodna asirska cerkev, Zaratustrstvo.