Sasanidsko cesarstvo in Teheran

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Sasanidsko cesarstvo in Teheran

Sasanidsko cesarstvo vs. Teheran

|conventional_long_name. Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.

Ahemenidi

Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu. Zemljevid Kraljevske ceste v času Ahemenidskega cesarstva Ahemenidi so vladali približno od leta 700 pr. n. št.. Sredi 6. stoletja pr. n. št. so zrušili oblast Medijcev in ustanovili močno državo Perzijo. Perzijo je leta 331 pr. n. št. osvojil Aleksander Veliki in rodbina Ahemenidov je leta 330 pr. n. št. s smrtjo Dareja III. propadla. Perzija je med vladanjem Ahemenidov dosegla visoke kulturne in ekonomske uspehe. Na vrhuncu svojih moči, okrog leta 500 pr. n. š. so ahemenidski vladarji upravljali z ozemlji današnjega Irana, Iraka, Armenije, Afganistana, Turčije, Bolgarije, manjši del Grčije, Egipt, Sirijo, velik del današnjega Pakistana, del Indije, Jordanijo, Izrael/Palestino, Libanon, Kavkaz, Srednjo Azijo, Arabski polotok in Libijo. To perzijsko cesarstvo je bilo do današnjega dne največje svetovno cesarstvo.

Ahemenidi in Sasanidsko cesarstvo · Ahemenidi in Teheran · Poglej več »

Ahemenidsko cesarstvo

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.

Ahemenidsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo · Ahemenidsko cesarstvo in Teheran · Poglej več »

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Aleksander Veliki in Sasanidsko cesarstvo · Aleksander Veliki in Teheran · Poglej več »

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Arabci in Sasanidsko cesarstvo · Arabci in Teheran · Poglej več »

Šahname

Ilustracija prizora iz Šahname (16. stoletje); na sliki je Kralj Salomon Šahname (dobesedno »Knjiga kraljev«) je obsežen junaški ep, ki ga je okoli leta 1000 n. št.

Šahname in Sasanidsko cesarstvo · Šahname in Teheran · Poglej več »

Darej III.

Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).

Darej III. in Sasanidsko cesarstvo · Darej III. in Teheran · Poglej več »

Firduzi

Hakim Abdul Kasim Mansur Firdusi Tusi (Firduzi); perzijsko حکیمابوالقاسمفردوسی توسی), perzijski pesnik, * 935, Tus, Iran, † 1020, Tus, Iran. Firduzi je bil zelo spoštovan. Bil je avtor narodnega epa Šahname (Knjiga kraljev) perzijsko govorečega sveta kot tudi celotnega iranskega kulturnega sveta. Rodil se je v neki vasi blizu Tusa v Velikem Korasanu, danes iranska pokrajina Razavi Korasan. Njegov oče je bil bogat posestnik in pobožen musliman. Firduzijev veliki ep Šahname, ki mu je posvetil več kot 35 let, je bil izvirno napisan za predstavitev samanidskim princem Korasana, ki so bili pobudniki ponovnega razcveta iranske kulturne tradicije po arabski osvojitvi v 7. stoletju. Ko mu je bilo 23 let, je našel knjigo Šahname (Knjiga kraljev), ki jo je napisal Abu-Mansur Almoamari. Knjiga ni bila v pesniški obliki. Vsebovala je starejše različice, ki jih je naročil Abu-Mansur ibn Abdol-Razah. Odkritje te knjige je pomenilo usodni preobrat v pesnikovem življenju. Svojo različico Knjige kraljev je začel pisati leta 977, še v dobi samanidske dinastije. Za časa njegovega življenja in pisanja knjige je ozemlja samanidske dinastije zavzel gaznavidski imperij. Po tridesetih letih težkega dela je končal pesnitev. Dve ali tri leta kasneje je odšel v glavno mesto gaznavidskega imperija, da bi predstavil knjigo kralju. V srednjeveških besedilih je več zgodb, ki opisujejo nezanimanje novega kralja sultana Mahmuda Gaznija za Firduzija in njegovo življenjsko delo. Mahmud je obljubil Firduziju 1 dinar za vsako dvostičje, zapisano v Knjigi kraljev (60.000 dinarjev), vendar je kasneje obljubo preklical in mu podaril dirhame (20.000 dirhamov), ki so bili v tem času veliko manj vredni od dinarjev. 1 dinar je bil 100 dirhamov. Nekateri menijo, da je na to sultanovo podlo odločitev vplivala ljubosumnost drugih pesnikov na kraljevem dvoru. Dogodek je ohrabril Firduzijeve sovražnike na dvoru. Firduzi je zavrnil denar in ga je po nekaterih pričevanjih podaril ubogemu prodajalcu vina. Nekaj časa je bival v pokrajinah Sistan in Mazandaran, na zadnje pa se je strt in ogorčen vrnil v Tus. Napisal je pesnitev za kralja. Bila je dolga in jezna pesem, bolj podobna kletvi, in se je končala z besedami: »Nebeško maščevanje ne bo pozabilo. Z mojimi ognjenimi besedami bo uplašila trinoga in ta se bo tresel zaradi pesnikove jeze.« Tusu Verjamemo, da je Firduzi umrl leta 1020 v 90. letu v revščini, zagrenjen zaradi kraljevega omalovaževanja. Bil pa je popolnoma prepričan o uspehu in slavi svojega dela, kar se še posebej vidi v zadnjih vrsticah knjige. Ena zgodba pripoveduje, da je Mahmud poslal obljubljeni znesek v Firduzijevo vas, a je umrl po prihodu sela nekaj ur kasneje. Darilo so potem dali njegovi hčeri, ker je njegov sin umrl pred njim v 37. letu starosti. Hči je zavrnila denar in tako je Firduzijeva Knjiga kraljev postala nesmrtna. Kasneje je kralj ukazal, naj denar uporabijo za popravilo gostišča na poti od Merva v Tus z imenom »Robat Čaheh«, ki bi spominjalo na pesnika. Gostišče je danes v ruševinah, vendar še vedno obstaja. Nekateri viri navajajo, da je Firduzijeva hčer nasledila očetov težko zaslužen denar in je zgradila nov in močan most z lepim kamnitim prenočiščem za popotnike, ki naj bi se spočili in si pripovedovali zgodbe. Firduzija so pokopali na dvorišču njegovega doma, kjer je zdaj njegov mavzolej. V njegov spomin so ga zgradili leta 1925 med vladanjem šaha Reze Pahlavija. Kategorija:Rojeni leta 935 Kategorija:Umrli leta 1020 Kategorija:Perzijski pesniki Kategorija:Perzijska književnost.

Firduzi in Sasanidsko cesarstvo · Firduzi in Teheran · Poglej več »

Freska

Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.

Freska in Sasanidsko cesarstvo · Freska in Teheran · Poglej več »

Glasba

Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.

Glasba in Sasanidsko cesarstvo · Glasba in Teheran · Poglej več »

Iran

Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.

Iran in Sasanidsko cesarstvo · Iran in Teheran · Poglej več »

Iranci

Iranci so narod, ki primarno živi na področju današnjega Irana.

Iranci in Sasanidsko cesarstvo · Iranci in Teheran · Poglej več »

Isfahan

Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu ponoči Isfahan ali Eşfahān (v zgodovini znan tudi kot Ispahan, Aspadana - staro perzijsko), اصفهان - perzijsko) je mesto v Iranu. Nahaja se približno 340 km južno od Teherana in je glavno mesto istoimenske province. Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje največje mesto v Iranu za Teheranom in Mašhadom. Metropolitanska regija Isfahan ima 3.430.353 prebivalcev in je leta 2006 postala po velikosti druga metropolitanska regija za Tehranom. Mesta Zarrinšar, Fooladšar in Najafabad, Se-deh, Šahin-šar, Mobarakeh, Falavarjan in Čarmahin sodijo pod metropolitansko regijo Isfahan. Isfahan leži na stičišču glavnih smeri sever-jug in vzhod-zahod in je bil nekoč eno največjih mest na svetu. Pod Safavidi je cvetel v letih med 1050 - 1722, še posebej v 16. stoletju, ko je že drugič v svoji zgodovini postal glavno mesto Perzije. Tudi danes mesto ohranja veliko svoje pretekle slave. Poznano je po islamski arhitekturi, z veliko lepimi ulicami, mostovi, palačami, mošejami in minareti. Perzijci ga imenujejo tudi "Esfahan nesf-e Jahan ast" (Isfahan je pol sveta)., Saudi Aramco World, Volume 13, Nr. 1, January 1962 Trg Nakš-e Džahan je eden od največjih mestnih trgov na svetu in izjemen primer iranske in islamske arhitekture. UNESCO ga je imenoval med svetovno dediščino. Mesto ima še mnogo drugih zgodovinskih spomenikov in je znano po slikah in zgodovini.

Isfahan in Sasanidsko cesarstvo · Isfahan in Teheran · Poglej več »

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Jeruzalem in Sasanidsko cesarstvo · Jeruzalem in Teheran · Poglej več »

Kaspijsko jezero

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.

Kaspijsko jezero in Sasanidsko cesarstvo · Kaspijsko jezero in Teheran · Poglej več »

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Kitajska in Sasanidsko cesarstvo · Kitajska in Teheran · Poglej več »

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Književnost in Sasanidsko cesarstvo · Književnost in Teheran · Poglej več »

Ktezifon

Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون‎, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان‎) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان‎) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.

Ktezifon in Sasanidsko cesarstvo · Ktezifon in Teheran · Poglej več »

Medijsko cesarstvo

Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.

Medijsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo · Medijsko cesarstvo in Teheran · Poglej več »

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Pariz in Sasanidsko cesarstvo · Pariz in Teheran · Poglej več »

Perzijščina

Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.

Perzijščina in Sasanidsko cesarstvo · Perzijščina in Teheran · Poglej več »

Perzijci

Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.

Perzijci in Sasanidsko cesarstvo · Perzijci in Teheran · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Rusija in Sasanidsko cesarstvo · Rusija in Teheran · Poglej več »

Sana

Sana (tudi Sanaa;, izgovarja, Jemensko arabsko) je glavno mesto Jemna in središče Pokrajine Sana.

Sana in Sasanidsko cesarstvo · Sana in Teheran · Poglej več »

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Sasanidsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo · Sasanidsko cesarstvo in Teheran · Poglej več »

Satrapija

Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr. n. št.). Na čelu satrapije je bil satrap, ki je skrbel za upravo in finance.

Sasanidsko cesarstvo in Satrapija · Satrapija in Teheran · Poglej več »

Suza, Perzija

Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ‎, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.

Sasanidsko cesarstvo in Suza, Perzija · Suza, Perzija in Teheran · Poglej več »

Svilna pot

Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.

Sasanidsko cesarstvo in Svilna pot · Svilna pot in Teheran · Poglej več »

Tadžikistan

Tadžikistan, uradno Republika Tadžikistan (Džumhurii Todžikiston), je celinska država v Srednji Aziji.

Sasanidsko cesarstvo in Tadžikistan · Tadžikistan in Teheran · Poglej več »

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Sasanidsko cesarstvo in Turčija · Teheran in Turčija · Poglej več »

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Sasanidsko cesarstvo in Umetnost · Teheran in Umetnost · Poglej več »

Unescova svetovna dediščina

Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.

Sasanidsko cesarstvo in Unescova svetovna dediščina · Teheran in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »

Zaratustrstvo

Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).

Sasanidsko cesarstvo in Zaratustrstvo · Teheran in Zaratustrstvo · Poglej več »