Podobnosti med Sarajevo in Zgodovina Bosne in Hercegovine
Sarajevo in Zgodovina Bosne in Hercegovine še 29 stvari v skupni (v Unijapedija): Alija Izetbegović, Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda, Avstro-Ogrska, Balkan, Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Druga svetovna vojna, Federacija Bosne in Hercegovine, Franc Ferdinand, Gavrilo Princip, Hrvaška, Islam, Jadransko morje, Josip Broz - Tito, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Mostar, NATO, Neodvisna država Hrvaška, Osmansko cesarstvo, Prva svetovna vojna, Republika Srbska, Rimsko cesarstvo, Slovani, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Srbija, Srednja Evropa, Tuzla, Zenica (mesto).
Alija Izetbegović
Alija Izetbegović, bosanski aktivist, politik, pisatelj, odvetnik, filozof, predsednik Republike Bosne in Hercegovine, * 8. avgust 1925, Bosanski Šamac, Kraljevina SHS, † 19. oktober 2003, Sarajevo, BiH.
Alija Izetbegović in Sarajevo · Alija Izetbegović in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28.
Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda in Sarajevo · Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Avstro-Ogrska in Sarajevo · Avstro-Ogrska in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Balkan in Sarajevo · Balkan in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Bosna in Hercegovina in Sarajevo · Bosna in Hercegovina in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Dalmacija in Sarajevo · Dalmacija in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Sarajevo · Druga svetovna vojna in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Federacija Bosne in Hercegovine
Federacija BiH zaseda približno polovico ozemlja BiH, večina preostanka sodi pod Republiko srbsko; distrikt Brčko je avtonomna entiteta Federacija Bosne in Hercegovine (krajše Federacija BiH) je poleg Republike Srbske ena od dveh političnih entitet, ki sestavljata državo Bosno in Hercegovino.
Federacija Bosne in Hercegovine in Sarajevo · Federacija Bosne in Hercegovine in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Franc Ferdinand in Sarajevo · Franc Ferdinand in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Gavrilo Princip
Gavrilo Princip (Гаврило Принцип), srbski revolucionar in atentator, * 25. julij 1894, Obljaj pri Grahovem, † 28. april 1918, Terezin, Češka.
Gavrilo Princip in Sarajevo · Gavrilo Princip in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Hrvaška in Sarajevo · Hrvaška in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Islam in Sarajevo · Islam in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Jadransko morje in Sarajevo · Jadransko morje in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Josip Broz - Tito in Sarajevo · Josip Broz - Tito in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kraljevina Jugoslavija in Sarajevo · Kraljevina Jugoslavija in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Sarajevo · Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Mostar
Mostar je mesto in občina v Bosni in Hercegovini.
Mostar in Sarajevo · Mostar in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
NATO in Sarajevo · NATO in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Neodvisna država Hrvaška
Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.
Neodvisna država Hrvaška in Sarajevo · Neodvisna država Hrvaška in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Osmansko cesarstvo in Sarajevo · Osmansko cesarstvo in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Sarajevo · Prva svetovna vojna in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Republika Srbska
Republika Srbska, neuradno Srbska, je ena od dveh entitet v Bosni in Hercegovini, poleg Federacije Bosne in Hercegovine.
Republika Srbska in Sarajevo · Republika Srbska in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Rimsko cesarstvo in Sarajevo · Rimsko cesarstvo in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Sarajevo in Slovani · Slovani in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Sarajevo in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Socialistična federativna republika Jugoslavija in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Sarajevo in Srbija · Srbija in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Sarajevo in Srednja Evropa · Srednja Evropa in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Tuzla
Tuzla je z okoli 75.000 prebivalci tretje največje mesto v Bosni in Hercegovini in sedež istoimenske občine in Tuzelskega kantona ter Univerze v Tuzli.
Sarajevo in Tuzla · Tuzla in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Zenica (mesto)
Zenica je mesto z okoli 70.000 in občina z okoli 110.000 prebivalci v Bosni in Hercegovini.
Sarajevo in Zenica (mesto) · Zenica (mesto) in Zgodovina Bosne in Hercegovine ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Sarajevo in Zgodovina Bosne in Hercegovine imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Sarajevo in Zgodovina Bosne in Hercegovine
Primerjava med Sarajevo in Zgodovina Bosne in Hercegovine
Sarajevo 234 odnose, medtem ko je Zgodovina Bosne in Hercegovine 82. Saj imajo skupno 29, indeks Jaccard je 9.18% = 29 / (234 + 82).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Sarajevo in Zgodovina Bosne in Hercegovine. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: