Sankt Peterburg in Talin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Sankt Peterburg in Talin

Sankt Peterburg vs. Talin

Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju. Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Baltsko morje in Sankt Peterburg · Baltsko morje in Talin · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Druga svetovna vojna in Sankt Peterburg · Druga svetovna vojna in Talin · Poglej več »

Finski zaliv

Finski zaliv (finsko Suomenlahti, estonsko Soome laht, rusko Фи́нский зали́в, tr. Finskiy zaliv, IPA:; švedsko Finska viken) je najvzhodnejši del Baltskega morja.

Finski zaliv in Sankt Peterburg · Finski zaliv in Talin · Poglej več »

Helsinki

Helsinki (švedsko; slengovsko Stadi) so glavno mesto in največje mesto na Finskem.

Helsinki in Sankt Peterburg · Helsinki in Talin · Poglej več »

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.

Moskva in Sankt Peterburg · Moskva in Talin · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Rusija in Sankt Peterburg · Rusija in Talin · Poglej več »

Velika severna vojna

Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.

Sankt Peterburg in Velika severna vojna · Talin in Velika severna vojna · Poglej več »