Rusko-turška vojna (1710–1711) in Velika severna vojna

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Rusko-turška vojna (1710–1711) in Velika severna vojna

Rusko-turška vojna (1710–1711) vs. Velika severna vojna

Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender. Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Švedska in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Švedska in Velika severna vojna · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Balkan in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Balkan in Velika severna vojna · Poglej več »

Baltadži Mehmed Paša

Baltadži Mehmed Paša ali Pakčemujezin Baltadžı Mehmed Paša (turško Baltacı Mehmed Paşa) je bil državnik Osmanskega cesarstva, * 1662, Osmancık, Osmansko cesarstvo, † julij 1712, Lemnos, Osmansko cesarstvo.

Baltadži Mehmed Paša in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Baltadži Mehmed Paša in Velika severna vojna · Poglej več »

Bender

Bender (Benderi, ali Tighina) – mesto z okoli 100.000 prebivalci je drugo največje v nepriznani Pridnestrski moldavski republiki (Pridnestrje), uradno pa je del Moldavije.

Bender in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Bender in Velika severna vojna · Poglej več »

Bitka pri Poltavi

Bitka pri Poltavi je potekala 8. julija 1709 med švedsko in rusko vojsko.

Bitka pri Poltavi in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Bitka pri Poltavi in Velika severna vojna · Poglej več »

Boris Petrovič Šeremetev

Boris Petrovič Šeremetev (rusko Бори́с Петро́вич Шереме́тев, Borís Petróvič Šeremétev) je bil ruski diplomat in med veliko severno vojno general feldmaršal, 5.

Boris Petrovič Šeremetev in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Boris Petrovič Šeremetev in Velika severna vojna · Poglej več »

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Danska in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Danska in Velika severna vojna · Poglej več »

Devlet II. Geraj

Devlet II.

Devlet II. Geraj in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Devlet II. Geraj in Velika severna vojna · Poglej več »

Dimitrij Cantemir

Dimitrij Cantemir v osmanski opravi Dimitrij Cantemir na moldavski znamki Dimitrij Cantemir na znamki Sovjetske zveze (1973) Dimitrij Cantemir na bankovcu za 100 rubljev Aleksander Roslin (1757): Posmrtni portret Cantemirjeve druge žene Anastazije Ivanovne, grofice Hesse–Homburške in kneginje Trubeckaje Louis-Michel van Loo (1759): Portret Cantemirjeve hčerka, kneginje Ekaterine Dmitrijevne Golicine; Puškinov muzej lepih umetnosti, Moskva, Rusija Dimitrij ali Demetrij Cantemir Encyclopedia Britannica (1878).

Dimitrij Cantemir in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Dimitrij Cantemir in Velika severna vojna · Poglej več »

Iași

Iași (Jaš), je največje mesto v vzhodni Romuniji in središče okraja Iași v zgodovinski pokrajini Moldaviji.

Iași in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Iași in Velika severna vojna · Poglej več »

Karel XII. Švedski

Karel XII.

Karel XII. Švedski in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Karel XII. Švedski in Velika severna vojna · Poglej več »

Kneževina Moldavija

Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.

Kneževina Moldavija in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Kneževina Moldavija in Velika severna vojna · Poglej več »

Krimski kanat

Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.

Krimski kanat in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Krimski kanat in Velika severna vojna · Poglej več »

Peter Veliki

Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.

Peter Veliki in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Peter Veliki in Velika severna vojna · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Prusija in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Prusija in Velika severna vojna · Poglej več »

Prut

Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.

Prut in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Prut in Velika severna vojna · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Rusija in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Rusija in Velika severna vojna · Poglej več »

Rusko carstvo

Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.

Rusko carstvo in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Rusko carstvo in Velika severna vojna · Poglej več »

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.

Rusko-turška vojna (1710–1711) in Saška · Saška in Velika severna vojna · Poglej več »

Taganrog

Taganrog je mesto ob severni obali Azovskega morja, zahodno od ustja reke Don, v Rostovski oblasti v Rusiji.

Rusko-turška vojna (1710–1711) in Taganrog · Taganrog in Velika severna vojna · Poglej več »

Vlaška

Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.

Rusko-turška vojna (1710–1711) in Vlaška · Velika severna vojna in Vlaška · Poglej več »