Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Rusko-turška vojna (1686–1700) in Velika severna vojna

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Rusko-turška vojna (1686–1700) in Velika severna vojna

Rusko-turška vojna (1686–1700) vs. Velika severna vojna

Rusko-turška vojna 1686–1700 je bila del skupnih evropskih prizadevanj za izgon Osmanskega cesarstva iz Evrope. Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.

Podobnosti med Rusko-turška vojna (1686–1700) in Velika severna vojna

Rusko-turška vojna (1686–1700) in Velika severna vojna še 11 stvari v skupni (v Unijapedija): Azov, Švedska, Kozaki, Krim (polotok), Krimski kanat, Osmansko cesarstvo, Peter Veliki, Republika obeh narodov, Ruski imperij, Rusko carstvo, Taganrog.

Azov

Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.

Azov in Rusko-turška vojna (1686–1700) · Azov in Velika severna vojna · Poglej več »

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Švedska in Rusko-turška vojna (1686–1700) · Švedska in Velika severna vojna · Poglej več »

Kozaki

Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.

Kozaki in Rusko-turška vojna (1686–1700) · Kozaki in Velika severna vojna · Poglej več »

Krim (polotok)

Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).

Krim (polotok) in Rusko-turška vojna (1686–1700) · Krim (polotok) in Velika severna vojna · Poglej več »

Krimski kanat

Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.

Krimski kanat in Rusko-turška vojna (1686–1700) · Krimski kanat in Velika severna vojna · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Osmansko cesarstvo in Rusko-turška vojna (1686–1700) · Osmansko cesarstvo in Velika severna vojna · Poglej več »

Peter Veliki

Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.

Peter Veliki in Rusko-turška vojna (1686–1700) · Peter Veliki in Velika severna vojna · Poglej več »

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Republika obeh narodov in Rusko-turška vojna (1686–1700) · Republika obeh narodov in Velika severna vojna · Poglej več »

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Ruski imperij in Rusko-turška vojna (1686–1700) · Ruski imperij in Velika severna vojna · Poglej več »

Rusko carstvo

Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.

Rusko carstvo in Rusko-turška vojna (1686–1700) · Rusko carstvo in Velika severna vojna · Poglej več »

Taganrog

Taganrog je mesto ob severni obali Azovskega morja, zahodno od ustja reke Don, v Rostovski oblasti v Rusiji.

Rusko-turška vojna (1686–1700) in Taganrog · Taganrog in Velika severna vojna · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Rusko-turška vojna (1686–1700) in Velika severna vojna

Rusko-turška vojna (1686–1700) 25 odnose, medtem ko je Velika severna vojna 201. Saj imajo skupno 11, indeks Jaccard je 4.87% = 11 / (25 + 201).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Rusko-turška vojna (1686–1700) in Velika severna vojna. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »