Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Ruska vojna mornarica in Sovjetska vojna mornarica
Ruska vojna mornarica in Sovjetska vojna mornarica še 28 stvari v skupni (v Unijapedija): Admiral, Admiral flote Sovjetske zveze, Amfibijskodesantna ladja, Črnomorska flota, Baltska flota, Barentsovo morje, Druga svetovna vojna, Fregata, Hladna vojna, Jurišna jedrska podmornica, Kaspijska flotilja, Konvencionalna podmornica, Korveta, Letalonosilka, Murmansk, Nikolaj Gerasimovič Kuznecov, Nosilka helikopterjev, Ohotsko morje, Podmornice razreda Ščuka, Podmornice razreda Ščuka-B, Prva svetovna vojna, Ruska državljanska vojna, Sergej Gorškov, Severna flota, Strateška jedrska podmornica, Tihooceanska flota, Vojna mornarica, 5. operativna eskadra.
Admiral
SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.
Admiral in Ruska vojna mornarica · Admiral in Sovjetska vojna mornarica ·
Admiral flote Sovjetske zveze
Admiral flote Sovjetske zveze (Адмирал Флота Советского Союза, Admiral flota Savjetskogo sojuza) je bil najvišji pomorski čin Sovjetske zveze, ki je v vojni mornarici ustrezal "kopenskemu" činu maršala Sovjetske zveze.
Admiral flote Sovjetske zveze in Ruska vojna mornarica · Admiral flote Sovjetske zveze in Sovjetska vojna mornarica ·
Amfibijskodesantna ladja
Juan Carlos I (L61) Amfibijskodesantna ladja je vrsta vojne ladje, ki je namenjena izvajanju amfibijskodesantnega bojevanja; torej za prevoz mornariške pehote oz.
Amfibijskodesantna ladja in Ruska vojna mornarica · Amfibijskodesantna ladja in Sovjetska vojna mornarica ·
Črnomorska flota
Črnomorska flota (Černomorski flot) je flota Ruske vojne mornarice v Črnem morju.
Ruska vojna mornarica in Črnomorska flota · Sovjetska vojna mornarica in Črnomorska flota ·
Baltska flota
Baltska flota dveh redov rdeče zastave (Dvaždi Krasnoznamjonnij Baltijskij flot, DKBF, BF) je flota Ruske vojne mornarice v Baltskem morju.
Baltska flota in Ruska vojna mornarica · Baltska flota in Sovjetska vojna mornarica ·
Barentsovo morje
Lokacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.
Barentsovo morje in Ruska vojna mornarica · Barentsovo morje in Sovjetska vojna mornarica ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Ruska vojna mornarica · Druga svetovna vojna in Sovjetska vojna mornarica ·
Fregata
Ameriška sodobna fregata USS ''Elrod'' Fregáta je tip vojne ladje za opravljanje različnih nalog.
Fregata in Ruska vojna mornarica · Fregata in Sovjetska vojna mornarica ·
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Hladna vojna in Ruska vojna mornarica · Hladna vojna in Sovjetska vojna mornarica ·
Jurišna jedrska podmornica
2 Jurišne jedrske podmornice so vrsta jedrskih podmornic, katerih glavna oborožitev so torpedi.
Jurišna jedrska podmornica in Ruska vojna mornarica · Jurišna jedrska podmornica in Sovjetska vojna mornarica ·
Kaspijska flotilja
Kaspijska flotilja (Kaspijskaja flotilja) je flotilja Ruske vojne mornarice v Kaspijskem morju.
Kaspijska flotilja in Ruska vojna mornarica · Kaspijska flotilja in Sovjetska vojna mornarica ·
Konvencionalna podmornica
Ameriška konvencionalna podmornica USS Queenfish Konvencionalne podmornice so vojaške podmornice, ki za pogon uporabljajo diezel oz.
Konvencionalna podmornica in Ruska vojna mornarica · Konvencionalna podmornica in Sovjetska vojna mornarica ·
Korveta
razreda ''Braunschweig'' nemške vojne mornarice - Bundesmarine Korveta (francosko in angleško: corvette) je naziv za majhno, gibljivo, lahko oboroženo vojaško plovilo, ki se največkrat uporablja kot spremstvo večjim vojnim ladjam, transportnim enotam in konvojem ter za neposredno zaščito obale.
Korveta in Ruska vojna mornarica · Korveta in Sovjetska vojna mornarica ·
Letalonosilka
Ameriška letalonosilka Gerald R. Ford (CVN-78), trenutno največja in najmodernejša letalonosilka na svetu Letalonosilka je vrsta vojne ladje, ki služi kot plavajoča letalska baza.
Letalonosilka in Ruska vojna mornarica · Letalonosilka in Sovjetska vojna mornarica ·
Murmansk
Murmansk (Múrmansk) (68° 57' severno, 33° 18' vzhodno) je mesto heroj v Rusiji 1967 km severno od Moskve ob obali Barentsovega morja v Arktičnem oceanu.
Murmansk in Ruska vojna mornarica · Murmansk in Sovjetska vojna mornarica ·
Nikolaj Gerasimovič Kuznecov
Nikolaj Gerasimovič Kuzn(j)ecov (rusko Никола́й Гера́симович Кузнецо́в), * 24. julij 1904, † 6. december 1974.
Nikolaj Gerasimovič Kuznecov in Ruska vojna mornarica · Nikolaj Gerasimovič Kuznecov in Sovjetska vojna mornarica ·
Nosilka helikopterjev
Nosilke helikopterjev razreda ''Kondor'' Nosilka helikopterjev je posebna vrsta vojne ladje, ki je namenjena delovanju helikopterjev z njene palube.
Nosilka helikopterjev in Ruska vojna mornarica · Nosilka helikopterjev in Sovjetska vojna mornarica ·
Ohotsko morje
Ohotsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Ohotsko morje in Ruska vojna mornarica · Ohotsko morje in Sovjetska vojna mornarica ·
Podmornice razreda Ščuka
Razred Ščuka (Projekt 671RTM(K) Ščuka – evropska ščuka) je razred jurišnih jedrskih podmornic Sovjetske in Ruske vojne mornarice.
Podmornice razreda Ščuka in Ruska vojna mornarica · Podmornice razreda Ščuka in Sovjetska vojna mornarica ·
Podmornice razreda Ščuka-B
Razred Ščuka-B (Projekt 971 Ščuka-B – evropska ščuka) je razred petnajstih jurišnih jedrskih podmornic Sovjetske in Ruske vojne mornarice.
Podmornice razreda Ščuka-B in Ruska vojna mornarica · Podmornice razreda Ščuka-B in Sovjetska vojna mornarica ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Ruska vojna mornarica · Prva svetovna vojna in Sovjetska vojna mornarica ·
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Ruska državljanska vojna in Ruska vojna mornarica · Ruska državljanska vojna in Sovjetska vojna mornarica ·
Sergej Gorškov
Sergej Georgijevič Gorškov, sovjetski mornariški častnik.
Ruska vojna mornarica in Sergej Gorškov · Sergej Gorškov in Sovjetska vojna mornarica ·
Severna flota
Severna flota (Severnij flot) je flota Ruske vojne mornarice na Arktiki.
Ruska vojna mornarica in Severna flota · Severna flota in Sovjetska vojna mornarica ·
Strateška jedrska podmornica
2 Strateške jedrske podmornice so vrsta jedrskih podmornic, ki so opremljene s podmorniškimi balističnimi raketami in so namenjene za izvajanje raketnih napadov na strateške vojaško-gospodarske objekte nasprotnika.
Ruska vojna mornarica in Strateška jedrska podmornica · Sovjetska vojna mornarica in Strateška jedrska podmornica ·
Tihooceanska flota
Tihooceanska flota je flota Ruske vojne mornarice v Tihem oceanu.
Ruska vojna mornarica in Tihooceanska flota · Sovjetska vojna mornarica in Tihooceanska flota ·
Vojna mornarica
Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.
Ruska vojna mornarica in Vojna mornarica · Sovjetska vojna mornarica in Vojna mornarica ·
5. operativna eskadra
5.
5. operativna eskadra in Ruska vojna mornarica · 5. operativna eskadra in Sovjetska vojna mornarica ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Ruska vojna mornarica in Sovjetska vojna mornarica imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Ruska vojna mornarica in Sovjetska vojna mornarica
Primerjava med Ruska vojna mornarica in Sovjetska vojna mornarica
Ruska vojna mornarica 171 odnose, medtem ko je Sovjetska vojna mornarica 47. Saj imajo skupno 28, indeks Jaccard je 12.84% = 28 / (171 + 47).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Ruska vojna mornarica in Sovjetska vojna mornarica. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
