Podobnosti med Ruska imperialna mornarica in Ruska vojna mornarica
Ruska imperialna mornarica in Ruska vojna mornarica še 22 stvari v skupni (v Unijapedija): Astrahan, Črnomorska flota, Baltska flota, Baltsko morje, Flota, Francija, Fregata, Kaspijska flotilja, Korveta, Krim (polotok), Krimska vojna, Kronštat, Napoleonske vojne, Peter Veliki, Prva svetovna vojna, Ruska državljanska vojna, Rusko-japonska vojna, Sankt Peterburg, Seznam ruskih admiralov, Tihooceanska flota, Vladivostok, Vojna mornarica.
Astrahan
Katedrala v Astrahanu 2007 Astrahan je rusko mesto, upravno središče Astrahanske oblasti.
Astrahan in Ruska imperialna mornarica · Astrahan in Ruska vojna mornarica ·
Črnomorska flota
Črnomorska flota (Černomorski flot) je flota Ruske vojne mornarice v Črnem morju.
Ruska imperialna mornarica in Črnomorska flota · Ruska vojna mornarica in Črnomorska flota ·
Baltska flota
Baltska flota dveh redov rdeče zastave (Dvaždi Krasnoznamjonnij Baltijskij flot, DKBF, BF) je flota Ruske vojne mornarice v Baltskem morju.
Baltska flota in Ruska imperialna mornarica · Baltska flota in Ruska vojna mornarica ·
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Baltsko morje in Ruska imperialna mornarica · Baltsko morje in Ruska vojna mornarica ·
Flota
Ameriška šesta flota med napadom na Iwo Jimo Flota (fran. flotte.
Flota in Ruska imperialna mornarica · Flota in Ruska vojna mornarica ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Ruska imperialna mornarica · Francija in Ruska vojna mornarica ·
Fregata
Ameriška sodobna fregata USS ''Elrod'' Fregáta je tip vojne ladje za opravljanje različnih nalog.
Fregata in Ruska imperialna mornarica · Fregata in Ruska vojna mornarica ·
Kaspijska flotilja
Kaspijska flotilja (Kaspijskaja flotilja) je flotilja Ruske vojne mornarice v Kaspijskem morju.
Kaspijska flotilja in Ruska imperialna mornarica · Kaspijska flotilja in Ruska vojna mornarica ·
Korveta
razreda ''Braunschweig'' nemške vojne mornarice - Bundesmarine Korveta (francosko in angleško: corvette) je naziv za majhno, gibljivo, lahko oboroženo vojaško plovilo, ki se največkrat uporablja kot spremstvo večjim vojnim ladjam, transportnim enotam in konvojem ter za neposredno zaščito obale.
Korveta in Ruska imperialna mornarica · Korveta in Ruska vojna mornarica ·
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Krim (polotok) in Ruska imperialna mornarica · Krim (polotok) in Ruska vojna mornarica ·
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Krimska vojna in Ruska imperialna mornarica · Krimska vojna in Ruska vojna mornarica ·
Kronštat
Kronštat, tudi Cronstadt ali Kronštádt (iz nemščine Krone za 'krono' in Stadt za 'mesto') je rusko pristaniško mesto v okrožju Kronštadtski v zveznem mestu Sankt Peterburg, na otoku Kotlin, 30 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga, blizu glave Finskega zaliva.
Kronštat in Ruska imperialna mornarica · Kronštat in Ruska vojna mornarica ·
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Napoleonske vojne in Ruska imperialna mornarica · Napoleonske vojne in Ruska vojna mornarica ·
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Peter Veliki in Ruska imperialna mornarica · Peter Veliki in Ruska vojna mornarica ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Ruska imperialna mornarica · Prva svetovna vojna in Ruska vojna mornarica ·
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Ruska državljanska vojna in Ruska imperialna mornarica · Ruska državljanska vojna in Ruska vojna mornarica ·
Rusko-japonska vojna
Rusko-japonska vojna je bil oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi nasprotujočih si imperialnih ambicij v Mandžuriji in Korejskem cesarstvu.
Ruska imperialna mornarica in Rusko-japonska vojna · Ruska vojna mornarica in Rusko-japonska vojna ·
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Ruska imperialna mornarica in Sankt Peterburg · Ruska vojna mornarica in Sankt Peterburg ·
Seznam ruskih admiralov
Seznam ruskih in sovjetskih admiralov ter poveljnikov vojne mornarice.
Ruska imperialna mornarica in Seznam ruskih admiralov · Ruska vojna mornarica in Seznam ruskih admiralov ·
Tihooceanska flota
Tihooceanska flota je flota Ruske vojne mornarice v Tihem oceanu.
Ruska imperialna mornarica in Tihooceanska flota · Ruska vojna mornarica in Tihooceanska flota ·
Vladivostok
Geografska lega Vladivostoka na zemljevidu Vladivostók (Vladivostók,, hǎi cān wǎi ali 符拉迪沃斯托克, fú lā dí wò sī tuō kè) je mesto na skrajnem jugovzhodnem delu Ruske federacije.
Ruska imperialna mornarica in Vladivostok · Ruska vojna mornarica in Vladivostok ·
Vojna mornarica
Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.
Ruska imperialna mornarica in Vojna mornarica · Ruska vojna mornarica in Vojna mornarica ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Ruska imperialna mornarica in Ruska vojna mornarica imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Ruska imperialna mornarica in Ruska vojna mornarica
Primerjava med Ruska imperialna mornarica in Ruska vojna mornarica
Ruska imperialna mornarica 73 odnose, medtem ko je Ruska vojna mornarica 171. Saj imajo skupno 22, indeks Jaccard je 9.02% = 22 / (73 + 171).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Ruska imperialna mornarica in Ruska vojna mornarica. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: