Podobnosti med Rudolf Rheinfeldški in Sveto rimsko cesarstvo
Rudolf Rheinfeldški in Sveto rimsko cesarstvo še 20 stvari v skupni (v Unijapedija): Švabska, Bremen, Frankovska, Gregorijanska reforma, Henrik IV. Nemški, Köln, Konstanca, Nemčija, Koroška (vojvodina), Lotaringija, Magdeburg, Mainz, Otoni, Papež Gregor VII., Regensburg, Ren, Salijci, Savoja, Staufovci, Ulm, Worms.
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Švabska in Rudolf Rheinfeldški · Švabska in Sveto rimsko cesarstvo ·
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Bremen in Rudolf Rheinfeldški · Bremen in Sveto rimsko cesarstvo ·
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Frankovska in Rudolf Rheinfeldški · Frankovska in Sveto rimsko cesarstvo ·
Gregorijanska reforma
Gregorijanska reforma je vrsta reformnih ukrepov, ki jih je začel papež Gregor VII. in njegov krog, zbran v papeški kuriji, okrog 1050-1080, ki so zadevali neodvisnost duhovnikov in obnovo njihove moralne integritete.
Gregorijanska reforma in Rudolf Rheinfeldški · Gregorijanska reforma in Sveto rimsko cesarstvo ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Henrik IV. Nemški in Rudolf Rheinfeldški · Henrik IV. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Köln in Rudolf Rheinfeldški · Köln in Sveto rimsko cesarstvo ·
Konstanca, Nemčija
Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.
Konstanca, Nemčija in Rudolf Rheinfeldški · Konstanca, Nemčija in Sveto rimsko cesarstvo ·
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Koroška (vojvodina) in Rudolf Rheinfeldški · Koroška (vojvodina) in Sveto rimsko cesarstvo ·
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Lotaringija in Rudolf Rheinfeldški · Lotaringija in Sveto rimsko cesarstvo ·
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Magdeburg in Rudolf Rheinfeldški · Magdeburg in Sveto rimsko cesarstvo ·
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Mainz in Rudolf Rheinfeldški · Mainz in Sveto rimsko cesarstvo ·
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Otoni in Rudolf Rheinfeldški · Otoni in Sveto rimsko cesarstvo ·
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Papež Gregor VII. in Rudolf Rheinfeldški · Papež Gregor VII. in Sveto rimsko cesarstvo ·
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Regensburg in Rudolf Rheinfeldški · Regensburg in Sveto rimsko cesarstvo ·
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Ren in Rudolf Rheinfeldški · Ren in Sveto rimsko cesarstvo ·
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Rudolf Rheinfeldški in Salijci · Salijci in Sveto rimsko cesarstvo ·
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Rudolf Rheinfeldški in Savoja · Savoja in Sveto rimsko cesarstvo ·
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Rudolf Rheinfeldški in Staufovci · Staufovci in Sveto rimsko cesarstvo ·
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Rudolf Rheinfeldški in Ulm · Sveto rimsko cesarstvo in Ulm ·
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Rudolf Rheinfeldški in Worms · Sveto rimsko cesarstvo in Worms ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Rudolf Rheinfeldški in Sveto rimsko cesarstvo imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Rudolf Rheinfeldški in Sveto rimsko cesarstvo
Primerjava med Rudolf Rheinfeldški in Sveto rimsko cesarstvo
Rudolf Rheinfeldški 42 odnose, medtem ko je Sveto rimsko cesarstvo 325. Saj imajo skupno 20, indeks Jaccard je 5.45% = 20 / (42 + 325).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Rudolf Rheinfeldški in Sveto rimsko cesarstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: